Je Franci Matoz resnično zaščitnik slovenskih kmetov, kot trdi, ali pa njegova preteklost razkriva drugačno sliko? Dve zgodbi iz njegove poslovne kariere namreč nakazujeta, da morda ni vedno deloval v interesu kmetov. Jure Klobčar preučuje te zgodbe, ki postavljajo Matoza v središče pozornosti.
Danes bo v Ljubljani potekal protest kmetov, ki ga organizira Združenje slovenske kmečke iniciative. Pomemben člen tega združenja je Franci Matoz, dolgoletni odvetnik SDS, ki je tudi član upravnega odbora združenja, ustanovljenega leta 2024. Takrat je Matoz pojasnil, da nudi kmetom brezplačno pravno pomoč, ko jo potrebujejo, ter da njegova prisotnost na volilnem zboru združenja ni bila povezana s politiko, temveč z zagotavljanjem pravilnosti volitev in registracije združenja.
V preteklosti je imel Matoz ključno vlogo pri dveh zgodbah, ki so se za kmete končale neugodno. Prva je bila državna prodaja Panvite, enega zadnjih domačih živilskih podjetij, ki je končalo v rokah hrvaškega finančnega sklada Bosqar Invest. Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), znana kot slaba banka, je izpeljala posel, njen upravni odbor pa je takrat vodil Matoz. Kljub očitkom o prenizki prodajni ceni, je posel spremljalo burno zakulisno dogajanje, v katerem je Matoz odigral ključno vlogo.
Druga zgodba se nanaša na propadlo bioplinsko skupino Keter, za katero so ostali opeharjeni kmetje in 40 milijonov evrov dolgov do bank. Matoz je bil zastopnik lastnikov in podjetij iz te skupine, pozneje pa je s prodajo njenega premoženja ustvaril milijonske zaslužke. Njegova vpletenost v to zgodbo je sprožila številna vprašanja o njegovih resničnih namenih.
Panvita: od slovenskega giganta do hrvaškega lastništva
Panvita je eden največjih igralcev v domačem kmetijstvu, ki v Sloveniji zaposluje 700 ljudi in obdeluje več kot tri tisoč hektarjev kmetijskih zemljišč. V preteklosti je bila Panvita v solastništvu družine Polanič in družbe Farme Ihan, ki jo je obvladovala slaba banka. Oktobra 2021 je podjetje Regal v lasti družine Polanič kupilo delež v Panviti za milijon evrov, čeprav je DUTB imela cenitev, ki je vrednost delnic ocenjevala na več kot dva milijona evrov.
Maja 2024 je Panvita dobila novega lastnika – hrvaški finančni sklad Meritus ulaganja, danes znan kot Bosqar Invest, ki je za 51-odstotni lastniški delež plačal 50 milijonov evrov. Posledice prodaje so zaskrbele sindikat kmetov in Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije (KGZS), ki zdaj skupaj z Matozovim društvom organizira proteste. Matoz se je branil, da je bila prodaja delnic samostojna odločitev Farm Ihan.
Zgodba o pomurskih bioplinarnah
Matoz je bil globoko vpleten tudi v zgodbo o pomurskih bioplinarnah. Bil je svetovalec in zastopnik Nove KBM, ki je financirala projekte, ter pooblaščenec ene izmed ključnih oseb v skupini Keter. Matoz je nato našel novo poslovno priložnost z bioplinarno v Vučji vasi, ki jo je iz stečaja najelo podjetje Bio-Elekt. Kasneje je Matoz skupaj s partnerjem Hrvatinom odkupil posojila bioplinarne pri NLB z 90-odstotnim popustom.
Podjetje Bio-Elekt je leta 2020 izkoristilo predkupno pravico za bioplinarno in jo prodalo madžarski skupini Pannonia Bio za 4,23 milijona evrov, kar je bil dvojni znesek glede na Matozovo in Hrvatinovo investicijo. V istem času je DUTB prodajala svojo bioplinarno v Dobrovniku za znatno nižjo ceno, kot jo je pred tem kupila iz stečaja.
Zgodba o poslovnih potezah Francija Matoza razkriva številne plati njegove kariere, ki so včasih v nasprotju z njegovimi trditvami o boju za kmete. Kako se bodo te zgodbe odvijale, bo pokazal čas.
Spletno uredništvo
