Evropske države opozarjajo na oslabljeno sposobnost gozdov pri absorpciji ogljikovega dioksida, kar ogroža izpolnitev podnebnih ciljev. V Bruslju so 7. novembra 2025 članice Evropske unije sporočile, da morajo prilagoditi svoje načrte za zmanjšanje ogljičnih izpustov do leta 2040 zaradi vpliva suš in požarov na evropske gozdove.
Članice EU so v sredo sprejele odločitev, da do leta 2040 zmanjšajo neto izpuste toplogrednih plinov za 90 odstotkov glede na ravni iz leta 1990. Ta cilj naj bi pomagal Uniji ostati na poti k doseganju neto ničelnih izpustov do leta 2050. Vendar pa sporazum vključuje določeno prožnost, saj omogoča zmanjšanje ciljev, če naravni viri, kot so gozdovi, šotna barja in travniki, ne bodo uspeli absorbirati pričakovanih količin ogljikovega dioksida.
Ogroženi gozdovi
V pogajanjih so vlade, vključno s švedsko, latvijsko in francosko, izrazile zaskrbljenost, da evropski gozdovi absorbirajo manj ogljikovega dioksida, kot je bilo predvideno. Razlog za to so vse pogostejši gozdni požari in suše, ki upočasnjujejo rast dreves in ustvarjajo pogoje za večje požare ter širjenje škodljivcev. Požari so letos v EU uničili več kot milijon hektarjev gozdov.
Upad absorpcijske sposobnosti
Podatki Evropske agencije za okolje kažejo, da se je količina ogljikovega dioksida, ki ga absorbirajo evropski gozdovi, v zadnjem desetletju zmanjšala za skoraj tretjino zaradi podnebnih sprememb in povečane sečnje. Na Finskem gozdovi od leta 2021 izpuščajo več ogljika, kot ga absorbirajo, medtem ko se je ponor CO2 v švedskih gozdovih v zadnjih 20 letih zmanjšal za več kot polovico.
Gospodarske posledice in podpora ciljem
Švedska in Finska sta podprli cilj 90-odstotnega zmanjšanja izpustov, vendar opozarjata na možne gospodarske posledice zmanjšanja sečnje, kar bi vplivalo na njihovo gospodarstvo. Finska ministrica za podnebje, Sari Multala, je poudarila, da 14 od 27 držav EU morda ne bo izpolnilo ciljev za leto 2030 na področju rabe zemljišč, sprememb rabe zemljišč in gozdarstva (LULUCF).
Iskanje prožnosti
V prejšnjem mesecu je predsednica Evropske komisije, Ursula von der Leyen, zagotovila voditeljem EU, da bo upoštevala njihove pomisleke glede zakonodaje LULUCF za leto 2030. Cilji za leto 2040 vključujejo tudi možnost zasilne zavore, ki bi omogočila prilagoditev podnebnih ciljev, če gozdovi in druga zemljišča ne bodo dosegla pričakovanih ciljev absorpcije CO2.
Prilagoditve in predlogi
Med možnostmi za prilagoditev ciljev je tudi dovoljenje za nakup tujih ogljičnih kuponov, kar bi omogočilo nadomestitev domačih izpustov do pet odstotkov. Skupno raziskovalno središče EU predlaga obvladovanje podnebnih tveganj z zmanjšanjem intenzivnega sekanja in sajenjem raznolikih drevesnih vrst, kar lahko izboljša shranjevanje CO2.
Industrija je zaskrbljena zaradi zmanjšane absorpcijske sposobnosti gozdov, vendar končni cilj določa, da industrijski sektor ne bo moral kriti morebitnega primanjkljaja zaradi zmanjšanja absorpcije ekosistemov.
Spletno uredništvo
