Evropska komisija preučuje možnost uvedbe novega davka na živila z visoko vsebnostjo maščob, sladkorjev in soli, ki bi zajel celotno območje Evropske unije. Namen tega “mikrodavka” je financiranje programov za promocijo zdrave prehrane, kot je razkrila agencija DPA s pogledom v osnutek predloga.
Med visokopredelana živila, za katera bi davek veljal, sodijo gazirane in energetske pijače, predelano meso, pakirani prigrizki, kot so čips in krekerji, pripravljene jedi, določene zamrznjene jedi, kot so pica in obroki za v mikrovalovno pečico, ter različni predelani pekovski izdelki in prelivi, kot so kečap in majoneza. Ti izdelki so nasprotni svežemu sadju, zelenjavi, jajcem in oreščkom, ki so minimalno predelani.
Cilji in motivacija za uvedbo davka
Evropska komisija upa, da bo davek spodbudil proizvajalce k razvoju bolj zdravih izdelkov, potrošnike pa k njihovi izbiri. Osrednji razlog za ta ukrep je zaskrbljujoča stopnja umrljivosti zaradi srčno-žilnih bolezni, ki vsako leto terjajo 1,7 milijona življenj v EU. Ekonomski stroški, povezani s temi boleznimi, dosegajo 280 milijard evrov letno.
»Mikrodavek bi veljal na vsem območju Evropske unije, prihodke pa bi uporabili izključno za programe oglaševanja zdrave prehrane.« – Agencija DPA
Povezava med prehrano in zdravjem
Raziskave, ki jih navaja Evropska unija, kažejo na povezavo med pogostim uživanjem visokopredelanih živil in povečanim tveganjem za debelost, sladkorno bolezen ter druge presnovne motnje in bolezni. Takšne ugotovitve poudarjajo potrebo po ukrepih za izboljšanje prehranskih navad prebivalstva.
Evropska komisija verjame, da bi uvedba tega davka lahko imela pozitiven vpliv na zdravje prebivalcev EU in hkrati zmanjšala ekonomske obremenitve, povezane z zdravstveno oskrbo zaradi bolezni, ki jih povzroča nezdrava prehrana.
Ali se bo davek dejansko uveljavil in kako bo vplival na cene ter navade potrošnikov, bo pokazal čas. Vsekakor pa gre za korak v smeri spodbujanja zdravega načina življenja v Evropski uniji.
Spletno uredništvo Naša Ljubljana
