Evropa se pripravlja na drastično spremembo v svetu plačevanja, saj zavezništvo EuroPA in denarnica Wero do leta 2027 načrtujeta povezati kar 130 milijonov uporabnikov, s čimer nameravajo zmanjšati vpliv ameriških velikanov Visa in Mastercard. Ta korak predstavlja pomemben premik v finančnem sektorju, saj Evropska unija stremi k večji neodvisnosti od ameriškega finančnega sistema. 2. februarja 2026 so predstavniki European Payments Initiative (EPI) in zavezništva EuroPA podpisali pomemben dogovor o interoperabilnosti, kar bo povezalo uporabnike iz 13 evropskih držav v enoten ekosistem plačevanja.
Evropski sistem Wero že od sredine leta 2024 uspešno deluje v jedrnih državah, a nedavni dogovor predstavlja načrt, kako povezati nacionalne rešitve, kot sta španski Bizum in italijanski Bancomat, v enoten ekosistem. Zavezništvo cilja na polno čezmejno interoperabilnost do leta 2027, kar bi omogočilo, da bi lahko uporabnik plačeval z isto aplikacijo po celotni Evropi. Slovenija se za zdaj še ni pridružila zavezništvu, saj naš nacionalni sistem Flik ni uradni del EuroPA.
Banke preučujejo možnosti
Vodja produkta Flik, Barbara Franko, je pojasnila, da slovenske banke aktivno preučujejo možnosti za povezovanje z evropskim zavezništvom. Odbor za shemo Flik pripravlja dokumentacijo za preučitev možnosti povezovanja. Banke se morajo odločiti med dvema modeloma:
- Model Wero (Centralizacija): Ta model bi pomenil prehod na enotno evropsko aplikacijo, kar bi lahko pomenilo konec nacionalne rešitve Flik.
- Model EuroPA (Federacija): Nacionalne rešitve ostanejo, a postanejo medsebojno povezljive, kar ohranja avtonomijo bank in uporabnikov.
Neuradni viri iz bančnih krogov namigujejo, da je scenarij priključitve k EuroPA verjetnejši. Ta model omogoča bankam ohranitev lastne blagovne znamke in produktne avtonomije, kar zmanjšuje tveganje izgube strank zaradi prisilne migracije. Če bodo banke sprejele odločitev za EuroPA, bi čezmejna plačila med prijatelji lahko postala realnost že v prvi polovici leta 2027.
Ekonomika in prihodnost Flika
Slovenske banke so v razvoj sistema Flik vložile znatna sredstva, prehod na Wero pa bi pomenil odpis te naložbe. Flik je priljubljen za medsebojna nakazila, a še ni dosegel potenciala pri plačilih v trgovinah, kjer so provizije. Neodvisnost od kartičnih shem omogoča bankam dolgoročno priložnost za zaslužek.
Evropski model trgovcem ponuja možnost integracije programov zvestobe neposredno v plačila, kar je nekaj, kar tehnološki velikani, kot je Apple, ne omogočajo. To bi lahko omogočilo boljše upravljanje programov zvestobe in personalizacijo ponudbe za stranke. Poleg tega evropske rešitve omogočajo takojšnja vračila denarja, kar bi lahko trgovce prepričalo o menjavi sistema.
Evropska unija je z Uredbo o takojšnjih plačilih bankam postavila ultimat, da morajo biti vsa plačila izvedljiva v realnem času. To je banke prisililo v posodobitev infrastrukture, kar naredi priključitev na EuroPA logičen naslednji korak. Če Wero ne bo uspešen, tvega Evropa, da postane digitalna kolonija.
Geopolitika plačil: Nova evropska strategija
Odločitev slovenskih bank ni le poslovna, temveč tudi del širše geopolitične slike. Visa in Mastercard obvladujeta večji del kartičnih transakcij v Evropi, kar pomeni strateško ranljivost. Predsednica ECB, Christine Lagarde, je opozorila na nevarnosti odvisnosti od ameriških korporacij.
Uspeh evropskega projekta ni samoumeven, saj mora konkurirati tudi tehnološkim velikanom, kot sta Apple Pay in Google Pay. Evropska rešitev mora ponuditi več kot le »evropsko poreklo«, da bo prepričala potrošnike.
Spletno uredništvo Goriške novice
