Duševno zdravje otrok je postalo ena izmed glavnih skrbi sodobne družbe. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) opozarja, da ima več kot 30 milijonov otrok in mladostnikov v evropski regiji duševno motnjo. V Sloveniji je stanje prav tako zaskrbljujoče, saj se duševne težave pojavljajo že pri otrocih ob koncu prve triade osnovne šole. Vse več staršev se sprašuje, kako lahko pomagajo svojim otrokom in preprečijo razvoj resnejših težav.
Porast duševnih težav med mladostniki
Podatki kažejo, da se delež mladostnikov z verjetnostjo depresije povečuje. Skoraj sedem odstotkov mladostnikov se sooča z visoko stopnjo simptomov anksioznosti, pri čemer so dekleta še posebej ranljiva. Raziskava Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju (HBSC) razkriva, da je zadovoljstvo z življenjem med mladostniki v upadu. Številne deklice so bolj občutljive na medosebne odnose in izključevanje iz vrstniških skupin, vendar so hkrati bolj ozaveščene in lažje prepoznajo svojo stisko.
Pomembno je poudariti, da se ozaveščenost prebivalstva glede duševnih težav povečuje. To pomeni, da se težave pogosteje prepoznajo in poročajo, kar pa ne zmanjšuje dejanskega porasta težav med mladostniki. Dr. Helena Jeriček Klanšček iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) opozarja, da je težko oceniti dejansko velikost porasta, vendar je naraščanje simptomov zaskrbljujoče.
Povečana uporaba antidepresivov
Rast duševnih težav se odraža tudi v povečani uporabi antidepresivov med mladostniki. Čeprav je delež mlajših od 15 let, ki jemljejo antidepresive, majhen, je med starejšimi mladostniki opazen trend naraščanja. Leta 2023 je delež mladostnikov, starih od 15 do 19 let, ki so prevzeli vsaj en recept za antidepresive, znašal 2,2 odstotka.
Posebna ranljivost deklet
Dekleta so zaradi bioloških in družbenih dejavnikov bolj ranljiva za duševne težave. Družbeni pritiski glede videza, uspešnosti in primerjav, ki jih poganjajo družbena omrežja, so močnejši kot kadarkoli prej. Dr. Jeriček Klanšček opozarja, da so dekleta bolj občutljiva na izključevanje iz socialnih skupin, vendar so tudi bolj pripravljena poiskati pomoč.
Težave se pojavljajo že pri mlajših otrocih
Poleg rasti števila mladostnikov z duševnimi težavami je zaskrbljujoče tudi, da se simptomi pojavljajo že pri mlajših otrocih. Otroci ob koncu prve triade osnovne šole vse pogosteje kažejo znake anksioznosti, kar je deloma posledica digitalne preobremenjenosti, pandemije in oslabljene socialne mreže. Dr. Jeriček Klanšček poudarja, da so ključni dejavniki nizka socialna podpora, konflikti doma, vrstniško nasilje in digitalni pritiski.
Iskanje rešitev in podpornih mrež
Pomembno je, da imajo otroci in mladostniki vsaj eno odraslo osebo, ki ji lahko zaupajo, ter varen šolski in družinski prostor. Razvoj digitalne pismenosti, uravnotežena uporaba družbenih omrežij in dostop do svetovalnih služb so ključni koraki k izboljšanju duševnega zdravja.
Ob povečanem govoru o duševnem zdravju je pomembno, da se zavedamo, da vsak neprijeten občutek ni znak duševne motnje. Mladi se morajo naučiti obvladovati naravna čustva, kot so osamljenost in negotovost, kar je del njihovega razvoja. Dr. Jeriček Klanšček opozarja, da moramo mladim omogočiti prostor za razvijanje notranjih virov soočanja.
Čakalne dobe za pomoč ostajajo dolge
Kljub napredkom na področju duševnega zdravja v Sloveniji čakalne dobe za pomoč ostajajo dolge. Povprečna čakalna doba za pedopsihiatrično obravnavo znaša skoraj dve leti, kar je nedopustno. Podobno je stanje tudi drugod v regiji, saj primanjkuje storitev in politik, ki bi naslavljale te potrebe.
Spletno uredništvo Toti Maribor
