Slovenski škofje so med 12. in 16. januarjem obiskali Rim, kjer so se srečali s papežem in številnimi uradi, vključno z Dikasterijem za zadeve svetnikov, kjer se obravnava več slovenskih kandidatov za svetništvo. V rimski fazi, kjer je gradivo že predano Dikasteriju, so postopki za Danijela Halasa, Antona Strleta, Antona Vovka, Jakoba Ukmarja in Janeza Frančiška Gnidovca. Vatikan je že razglasil junaške kreposti Friderika Ireneja Barage, Janeza Frančiška Gnidovca in Vendelina Vošnjaka, vendar je postopek za Barago že 74 let v teku. Slovenski škofje so ob zadnjem obisku v Vatikanu izrazili željo, da bi Baraga končno postal blaženi.
Friderik Irenej Baraga je bil rojen 29. junija 1797 v Mali vasi pri Dobrniču na Dolenjskem. Posvečen je bil v duhovnika leta 1823 in služboval v Šmartinu pri Kranju ter Metliki, preden je odšel v ZDA leta 1831. Tam je deloval med Indijanci plemen Otav in Očipva ter postal apostolski vikar s sedežem v Sault Sainte Marie. Po povišanju vikariata v škofijo je leta 1853 postal prvi škof. Baraga je umrl 18. januarja 1868 v Marquettu, kjer je še vedno v teku postopek za njegovo razglasitev za blaženega, ki ga vodi škofija Marquette.
Baraga je bil znan po svojem delu z indijanskimi plemeni in je sestavil očipvejsko-angleški slovar, ki se uporablja še danes. Njegovo misijonsko območje je bilo osemkrat večje od Slovenije. Združenje Bishop Baraga Association, ustanovljeno leta 1930, si prizadeva za njegovo razglasitev za blaženega in svetnika. Kongregacija za zadeve svetnikov je pregledala dokumentacijo o njegovem življenju in krepostih ter potrdila upravičenost postopka. Škofija Marquette zdaj zbira dokaze o morebitnih čudežih, ki bi potrdili Baragovo svetost.
V Trebnjem ohranjajo spomin na Barago
V Trebnjem, kjer je Baraga rojen in krščen, si prizadevajo ohranjati njegov spomin skozi Baragove dneve, oratorije in publikacije. Župnik Jože Pibernik izpostavlja, da bi bila razglasitev za blaženega izjemen dogodek za župnijo, ki bi prinesel slovesnosti v Marquettu in Dobrniču. Baraga bi bil čaščen kot blaženi, njegova podoba in relikvije bi bile lahko na oltarju. Pibernik dodaja, da bi bil Baraga zgled svetosti, krščanskega življenja in dela ter uraden priprošnjik pri Bogu. V Trebnjem vsako leto obeležijo Baragove dni ob obletnici njegovega rojstva in smrti.
Obisk slovenskih škofov v Vatikanu je imel pozitiven vpliv na proces beatifikacije Friderika Ireneja Barage. Škof Anton Jamnik je po obisku razkril, da so postopki za dokazovanje čudežev zahtevni in dolgotrajni, vendar takšni obiski pripomorejo k napredku. Poudaril je potrebo po ohranjanju tesnih stikov s škofijo Marquette, kjer se trudijo za Baragovo razglasitev za blaženega in svetnika.
Zadnji koraki do svetništva
Za dokončno razglasitev Barage za svetnika je potreben še en potrjen čudež. Postopek preverjanja in ocenjevanja čudežev je enak kot pri razglasitvi za blaženega. Če bo čudež potrjen, bo papež Leon XIV. sprejel odločitev o razglasitvi Barage za svetnika.
Spletno uredništvo
