V Združenju delodajalcev Slovenije (ZDS) izražajo zaskrbljenost glede predloga za zvišanje minimalne plače, ki ga je predstavil minister Mesec. Po njihovem mnenju to pomeni nadaljevanje vladne politike, ki povečuje obremenitve gospodarstva, kar vodi v inflacijo in poslabšanje ekonomskega položaja delavcev. Predlog bi, po njihovem mnenju, povečal stroške podjetij in vplival na uravnilovko plač v zasebnem in javnem sektorju, brez realne osnove.
“Edina pot do boljšega ekonomskega položaja delavcev je razbremenitev stroškov dela v okviru davkov in prispevkov, ki jih podjetja plačujejo v državne blagajne,” so dodali v ZDS in izrazili nezadovoljstvo nad Mesčevim pristopom, saj je predlog predstavil brez socialnega dialoga, kar dojemajo kot predvolilno potezo brez resne analize.
Kritike iz gospodarskih krogov
Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je prav tako izrazila pomisleke glede predloga. Po njihovem mnenju bi tako visok dvig minimalne plače lahko negativno vplival na podjetja, ki že zdaj težko poslujejo, ter ogrozil delovna mesta zaposlenih, ki prejemajo minimalno plačo. Poleg tega bi dvig minimalne plače povzročil zvišanje vseh ostalih plač, kar bi lahko destabiliziralo gospodarstvo.
Mitja Gorenšček, glavni izvršni direktor GZS, je izpostavil, da razumejo draženje osnovnih življenjskih potrebščin in nujnost dostojnega življenja za ljudi z minimalno plačo; pričakovali pa so predlog, ki bi bil usklajen z inflacijo, med 2,5 in 5,7 odstotka. Predlagano zvišanje minimalne plače za 16,44 odstotka pa je po njegovem mnenju prekomerno glede na zmožnosti gospodarstva.
Nasprotovanje s strani delodajalskih organizacij
Reprezentativne delodajalske organizacije so Mescu poslale pismo, v katerem so izrazile protest zaradi načina predstavitve predloga za dvig minimalne plače za 113 evrov na 1000 evrov neto. Očitali so mu zaobid socialnega dialoga in zahtevajo, da predlog umakne ter spoštuje postopek posvetovanja z socialnimi partnerji.
V pismu so izpostavili, da bi morali predlog najprej predstaviti na Ekonomsko-socialnem svetu (ESS), ki je pristojen za usklajevanje minimalne plače. Prav tako bi moral predlog temeljiti na ovrednotenih kriterijih zakona o minimalni plači in podrobni analizi minimalnih življenjskih stroškov.
Ministrov odziv
Minister Mesec je ob robu interpelacije v DZ poudaril, da bo o predlogu razpravljal s socialnimi partnerji na seji ESS 16. januarja, zavrnil pa je očitke, da je zaobšel socialni dialog. Izpostavil je, da trenutna minimalna plača ne zagotavlja dostojnega življenja, saj je prag tveganja revščine pri 982 evrih mesečno.
“Delodajalci bi si želeli, da se minimalna plača uskladi samo z inflacijo, a ne upoštevajo dejstva, da je od minimalne plače treba živeti. Predstavljate si živeti z manj kot 1000 evri na mesec v Sloveniji danes? Jaz si ne,” je zaključil Mesec.
Pričakovanja glede socialnega dialoga
Na januarskem posvetu socialnih partnerjev bodo delodajalci zagovarjali uskladitev minimalne plače z inflacijo. Opozarjajo, da predlagano zvišanje tvega destabilizacijo podjetij, ki že zdaj težko shajajo. Prav tako izpostavljajo, da produktivnost dela ne sledi rasti plač, kar povečuje pritisk na gospodarstvo.
Minister Mesec je napovedal, da bo koaliciji in socialnim partnerjem predlagal znatno zvišanje minimalne plače za leto 2026, tako da bi ta znašala 1000 evrov neto, kar je 113 evrov več kot zdaj. Predlog temelji na novem izračunu minimalnih življenjskih stroškov in je zasnovan tako, da postavi minimalno plačo nad prag tveganja revščine.
Spletno uredništvo Naša Dolenjska
