Slovenija danes praznuje enega najpomembnejših mejnikov v svoji zgodovini – dan, ko so Zgornje Posočje, Vipavska dolina, del Krasa in Istre postali del Slovenije. Ta dogodek je bil posledica pariške mirovne pogodbe, ki je začela veljati 15. septembra 1947. Osrednja prireditev v čast temu državnemu prazniku je potekala v nedeljo v Ilirski Bistrici.
Na slovesnosti je predsednica republike, Nataša Pirc Musar, v nagovoru poudarila pomen poguma in vztrajnosti Primorcev ter njihov vpliv na današnje razmere po svetu. Poudarila je, da je enakopravnost in spoštovanje človekovih pravic ključnega pomena za pravično in napredno civilizacijo.
“Enakopravnost, spoštovanje človekovih pravic, svoboda in zaščita narodnostnih pravic niso le temelji dobrih meddržavnih odnosov, temveč je takšna drža tudi edini pravi motor pravične in napredne civilizacije,” je dejala Pirc Musar.
Dogodek, ki sta ga organizirala Občina Ilirska Bistrica in Zveza združenj borcev za vrednote NOB, je privabil številne predstavnike političnega in družbenega življenja ter veliko Primorcev. Moto prireditve je bil verz pesnika Dragotina Ketteja: “Popolnitev bodi moj vzor, luč, resnica moje delovanje.”
Nova poimenovanje praznika
Letošnje praznovanje poteka pod novim imenom, saj je državni zbor oktobra lani besedo “vrnitev” zamenjal s “priključitvijo”. Tako je zdaj to praznik priključitve Primorske k matični domovini.
Poslanica premierja Roberta Goloba
V svoji poslanici je premier Robert Golob poudaril, da ta dan slovenski narod nosi globoko v srcu. Spomnil je na pomembnost zgodovinskega spomina in spoštovanja do prednikov ter na pogum, s katerim zremo v prihodnost.
“Praznujemo, ker verjamemo, da lahko prihodnost gradimo le na temelju zgodovinskega spomina in spoštovanja do prednikov ter na temelju poguma, s katerim zremo v prihodnost,” je dejal Golob.
Golob je dodal, da Primorska ni samo geografski del Slovenije, temveč predstavlja prostor odprtosti in svobode, uporništva in ustvarjalnosti. Spomnil je na pomembno vlogo Primorcev pri ohranjanju jezika, kulture in narodne zavesti ter poudaril, da smo kot narod najmočnejši, ko smo enotni.
Pogled v zgodovino in pomen praznika danes
Ko obeležujemo priključitev Primorske, se spominjamo tudi tigrovcev in drugih primorskih borcev za svobodo, ki so prispevali k temeljem evropske demokracije in vladavine prava. Golob je v poslanici zaključil z mislijo, da Primorska danes in za vedno ostaja del Slovenije in Evrope ter se poklonil vsem, ki so omogočili združitev Primorcev v skupni domovini.
Premier je poslanico sklenil z besedami Borisa Pahorja: “Človek brez svobode je nič,” ter dodal, da s praznovanjem izkazujemo spoštovanje do boja za pravice in svobodo za vse narode sveta.
Spletno uredništvo Goriške novice
