Cene stanovanjskih nepremičnin v Sloveniji so v zadnjih letih nenehno rasle, pri čemer so se od leta 2022 dvignile za skoraj četrtino. V zadnjem desetletju pa so se te cene podvojile. V Ljubljani cene dosegajo tudi do 8000 evrov na kvadratni meter, kar še dodatno povečuje pritisk na trg nepremičnin.
Kljub temu pa se trg sooča z izzivi, kot so dolgotrajno pridobivanje gradbenih dovoljenj in kopičenje praznih stanovanj.
Tržni trendi in statistika
V tretjem četrtletju lanskega leta so cene stanovanjskih nepremičnin zrasle za 2,7 odstotka, kar je najnižja rast v zadnjih devetih letih. Po podatkih Urada za množično vrednotenje nepremičnin je srednja vrednost novih stanovanjskih nepremičnin v Sloveniji sredi lanskega leta prvič presegla 3000 evrov na kvadratni meter.
Dušan Mitrović je za Televizijo Slovenija povzel povprečne cene po državi:
- Ljubljana: 5500 do 8000 evrov na kvadratni meter
- Okolica Ljubljane: 4000 do 5000 evrov
- Koper: 4000 do 6000 evrov
- Murska Sobota: približno 3000 evrov
V letu 2025 pa so nove stanovanjske nepremičnine izgubile kar desetino svoje vrednosti, kar je zamajalo celoten trg.
Dejavniki rasti in izzivi na trgu
Rast cen še vedno poganja povpraševanje, ki močno presega ponudbo. Zarja B. Mavec iz nepremičninske agencije Inalbea Real Estate je za Nedeljski dnevnik poudarila, da so trgi v Ljubljani, Kopru in Mariboru še vedno zelo aktivni in imajo pomanjkanje stanovanj.
Pridobivanje gradbenih dovoljenj pa ostaja eden glavnih izzivov, saj lahko traja od tri do štiri leta, kar je težava, ki jo izpostavlja Predrag Todić iz agencije Ljubljana nepremičnine.
Število izdanih gradbenih dovoljenj se zmanjšuje, kar še dodatno otežuje razmere na trgu. Novembra lani je bilo izdanih 7,3 odstotka manj gradbenih dovoljenj v primerjavi z letom 2024, pri čemer je bilo za stanovanjske nepremičnine le 2,5 odstotka manj dovoljenj.
Vpliv na dostopnost stanovanj
Zaradi rastočih cen so sanje o lastnem domu za mnoge postale nedosegljive. Minister za solidarno prihodnost, Simon Maljevac, je predstavil nov nacionalni stanovanjski načrt, ki v naslednjem desetletju obljublja milijardo evrov državnih naložb v dostopna stanovanja. Maljevac je poudaril, da je cilj dvigniti kakovost življenja z obsežno gradnjo javnih najemnih stanovanj.
Pod aktualno vlado so se cene stanovanjskih nepremičnin od leta 2022 dvignile za skoraj četrtino, zlasti zaradi rasti vrednosti rabljenih stanovanjskih nepremičnin, ki so pridobile 117 odstotkov vrednosti, medtem ko so se novogradnje podražile za 63 odstotkov. Bančna stanovanjska posojila so v prvih 10 mesecih lanskega leta presegla 9 milijard evrov, kar kaže na vse večjo finančno obremenitev gospodinjstev.
Predrag Todić je pojasnil, da so v preteklosti ljudje najemali hipoteke za 10 do 15 let, danes pa so te posojila običajno za 20 do 30 let.
Vztrajna rast cen nepremičnin je pot do lastne nepremičnine spremenila v vseživljenjski projekt, kar mnogim onemogoča uresničitev sanj o lastnem domu. Trg nepremičnin v Sloveniji ostaja izziv, ki zahteva usklajena prizadevanja vseh deležnikov.
Spletno uredništvo Naša Dolenjska
