Na prvi pogled se zdi, da je čas, ki ga hrana potrebuje, da prepotuje naš prebavni sistem, nekaj povsem običajnega, nekaj, kar se nas tiče le toliko, da »redno hodimo na stranišče«. A nova znanstvena spoznanja kažejo, da tranzitni čas – torej koliko časa hrana potuje od ust do izločitve – nosi neverjetno bogastvo informacij o našem zdravju, tveganjih in celo o tem, kako deluje naš živčni sistem.
To potrjuje tudi raziskovalec dr. Henrik M. Roager z Univerze v Kopenhagnu, ki poudarja, da je dolžina tranzitnega časa eden najpomembnejših dejavnikov, ki določajo sestavo mikrobioma in presnovne odzive celotnega telesa.
Zadnje leto je bilo na področju mikrobioma, epidemiologije in gastroenterologije izjemno intenzivno. Pregled raziskav iz leta 2023 je pokazal, da se lahko hitrost prebave med posamezniki razlikuje tudi za več kot 48 ur, kar ni le zanimivost, ampak potencialen zdravstveni pokazatelj. Razlike v tranzitnem času so povezane z mikrobiološkimi razlikami, presnovnimi spremembami in celo s tveganjem za nevrološke bolezni. Nevropsiholog prof. John F. Cryan, eden vodilnih raziskovalcev črevesno-možganske osi, opozarja, da spremembe v mikrobiomu zaradi predolgega zadrževanja hrane vplivajo na signale, ki potujejo do možganov, in celo na način, kako se oblikujejo nevrološki procesi.
Razlike v hitrosti prebave – več kot le »hitrejša« ali »počasnejša« prebava
Raziskovalci so ugotovili, da ni vseeno, kako hitro se hrana premika skozi črevesje. Ljudje s hitrim tranzitnim časom imajo praviloma bolj raznolik in “živahen” mikrobiom, kar pomeni več koristnih bakterij in večjo presnovno fleksibilnost. Po drugi strani pa se pri ljudeh s počasnejšo prebavo pogosto kopiči več patogenih bakterij, ki se množijo v stoječem okolju in lahko vplivajo na vnetje, imunski odziv ter presnovo. To opažanje se sklada z ugotovitvami prof. Tima Spectorja z King’s College London, ki že vrsto let opozarja, da nizka raznolikost mikrobioma pogosto izhaja iz prepočasne prebave in prehrane, ki vsebuje premalo vlaknin.
Še posebej skrb vzbujajoče so ugotovitve, da je počasnejši tranzitni čas povezan s presnovnim sindromom, inzulinsko rezistenco in celo povišanim tveganjem za kronična vnetja. Nekatere raziskave celo kažejo povezavo med počasno prebavo in kroničnimi vnetnimi boleznimi, kot sta Crohnova bolezen in ulcerozni kolitis. In morda najodmevnejša ugotovitev: počasna prebava in zaprtje sta v več študijah povezana z večjim tveganjem za razvoj Parkinsonove bolezni, pri kateri se patologija – presenetljivo – pogosto začne prav v črevesju, več let preden se pojavijo prvi nevrološki znaki. To je tematika, na katero opozarja tudi Cryanova skupina, ki poudarja, da nevrodegenerativni procesi pogosto najprej pustijo sledi v prebavnem sistemu.
Vloga evolucije: črevo kot drugi možgani
Raziskovalci poudarjajo, da se je naše črevo razvilo skupaj s mikrobi, ki tam prebivajo. Črevo in mikrobi niso dva ločena sistema, temveč en ekosistem, ki deluje v ravnovesju. Ko je prebava prehitra ali prepočasna, se to ravnovesje poruši. Podobno opozarjajo na Danskem nacionalnem inštitutu za prehrano, kjer ugotavljajo, da se lahko pri tranzitnem času nad 48 urami močno spremeni okolje v debelem črevesju, kar bakterije privede do tvorjenja presnovkov, ki povečujejo vnetje.
Če se blato v črevesju zadržuje predolgo, se spremeni kakovost in kislost črevesnega okolja, bakterije se začnejo obnašati drugače in mikrobiološka sestava se preusmeri v smer, ki je za telo manj ugodna. To ne vpliva le na prebavo, temveč na celotno biološko verigo: od hormonskih signalov in presnovnih procesov do imunskega odziva. Tu pride do izraza teorija črevesno-možganske osi, ki pravi, da črevesje prek živca vagusa in preko mikrobnih presnovkov nenehno komunicira z možgani. Cryan, ki je to os proučil najgloblje, pogosto poudarja, da “če želimo razumeti možgane, moramo najprej razumeti črevo”.
Ni naključje, da 90 % serotonina, »hormona sreče«, nastaja v črevesju in da mnogi ljudje ob prebavnih težavah opazijo tudi spremembe razpoloženja, energije ali tesnobe.
Prebava kot biološki kazalnik zdravja – več kot le “koliko krat na dan gremo na stranišče”
Pogostost odvajanja mnogi še vedno dojemajo kot osebno navado ali nekaj, kar je »odvisno od posameznika«. A moderni pogledi v medicini temu vse bolj oporekajo. Odvajanje blata je biološki vitalni znak, podobno kot srčni utrip ali krvni tlak. Strokovnjaki, kot je Roager, menijo, da bi moral biti tranzitni čas enako pomemben klinični podatek kot glukoza ali krvni tlak, saj ponuja vpogled v biokemično dogajanje, ki ga z drugimi meritvami ne moremo zaznati.
Medicinski strokovnjaki zdaj opozarjajo, da lahko zelo hiter tranzitni čas kaže na malabsorpcijo, motnje elektrolitov ali črevesne bolezni, zelo počasen tranzitni čas pa na nevrološke spremembe, hormonske motnje, pomanjkanje vlaknin ali porušeno mikrobioto. Nekatere teorije celo predlagajo, da bi moral biti tranzitni čas rutinski diagnostični podatek, ki bi ga zdravniki merili podobno, kot merijo krvni tlak ali glukozo.
Dr. Henrik M. Roager in sodelavci — prebavni tranzit kot ključni gonilnik mikrobioma
Strokovnjaki, med katerimi je Dr. Henrik M. Roager z Univerze v Kopenhagnu (Department of Nutrition, Exercise and Sports), poudarjajo, da je dolžina prebavnega procesa ena izmed glavnih spremenljivk, ki določa sestavo in funkcijo črevesnega mikrobioma.
V pregledu literature v ugledni reviji Gut avtorji navajajo, da se prebavni čas znatno razlikuje med posamezniki in znotraj posameznika, ter da te razlike pomembno vplivajo na raznolikost bakterij in njihovo presnovno aktivnost. To pomeni, da je tranzitni čas bistven dejavnik, ki bi moral biti vključen v raziskave, ki povezujejo mikrobiom s prehrano in zdravstvenimi izidi.
Kaj to pomeni:
Dolgotrajnejši ali krajši čas prebave ne vpliva le na fizično udobje (npr. zaprtje ali drisko), temveč oblikuje okolje, v katerem mikrobi živijo in proizvajajo metabolite — ti pa lahko vplivajo na imunski sistem, presnovo in celo možgane.
Kaj to pomeni za prihodnost zdravja in preventive?
Avtorji preglednih raziskav opozarjajo, da prebava ne bi smela biti obravnavana le kot proces izločanja odpadnih snovi, temveč kot eden ključnih biomarkerjev delovanja celotnega telesa. V prihodnosti si lahko predstavljamo, da bodo osebni zdravstveni programi vključevali merjenje tranzitnega časa, analizo mikrobioma in ciljano prehrano, prilagojeno hitrosti prebave posameznika. Prof. Spector denimo že razvija modele personalizirane prehrane, ki temeljijo prav na odzivu mikrobioma in hitrosti prebave.
Če bo raziskavam uspelo potrditi trdne vzročno-posledične povezave, bi lahko terapije, ki vplivajo na hitrost prebave – na primer probiotiki, prebiotiki, prehranske vlaknine ali celo novi mikrobiološki pristopi – postale ključna orodja pri preprečevanju presnovnih in nevroloških bolezni.
Strokovno mnenje Prof. Tim Spector (King’s College London)
Genetski epidemiolog Prof. Tim Spector, avtor številnih raziskav o mikrobiomu, opozarja, da je raznolik in uravnotežen mikrobiom eden najboljših kazalnikov zdravja. Po njegovih besedah se počasna prebava pogosto pojavlja pri ljudeh z nizko raznolikostjo mikrobioma in prehrano, ki vsebuje premalo vlaknin. Spector navaja, da “številne težave, ki jih pripisujemo starosti, genetiki ali stresu, v resnici izvirajo iz osiromašenega mikrobioma, ki ga lahko prepoznamo med drugim tudi po upočasnjenem prebavnem tranzitu”.
Nacionalni inštitut za prehrano (Tehnična univerza Danska) — raziskava o tranzitnem času
Raziskava, ki jo omenjajo v strokovnih povzetkih (The Importance of Food Transit Time for Your Health), kaže, da je čas, potreben za potovanje hrane skozi črevo, lahko od približno 12 do 73 ur, povprečno pa okoli 23–24 ur. Raziskovalci poudarjajo, da lahko prepočasen tranzit povzroči proizvodnjo škodljivih presnovkov bakterij, kar povečuje tveganje za vnetje in druge zdravstvene težave.
Kaj to pomeni:
To ni le teoretični podatek, ampak praktični fiziološki znak: zgolj trajanje prebave lahko določa metabolne procese v debelem črevesu, kjer mikrobi proizvajajo kratkoverižne maščobne kisline in druge snovi, ki vplivajo na zdravje.
Prebava je okno v naše celostno zdravje
Razumevanje dolžine prebavnega procesa ni več samo zanimivost ali domena alternativne medicine. Gre za hitro rastoče znanstveno področje, ki povezuje črevesje, možgane, metabolizem in imunski sistem v eno celoto. Raziskave jasno kažejo, da je prebavni tranzit odličen pokazatelj našega splošnega zdravja. Bolj ko razumemo svoje telo, njegov ritem in signale, prej lahko preprečimo bolezni, ki se pogosto razvijajo tiho in dolgo pred tem, ko se pokažejo prvi simptomi — in prav zato mnogi strokovnjaki, od Roagerja do Cryana, verjamejo, da bo v prihodnosti tranzitni čas postal en izmed zanesljivih zdravstvenih markerjev.
Spletno uredništvo
