Vprašanje, ali so morilci že ob rojstvu obsojeni na nasilno vedenje, je pogosta tema tako v znanstvenih krogih kot med splošno javnostjo. Razprava o tem, ali imajo nekateri posamezniki gensko predispozicijo za ekstremno nasilje, poteka že dolgo. Vendar pa je odgovor pogosto bolj zapleten, kot se zdi na prvi pogled.
Ključno je razumeti, kako se posameznik razvija in kakšen vpliv ima okolje na njegovo vedenje.
Okolje in vedenje: Vzgoja ali genetika?
Klinična psihologinja in direktorica Svetovalnega centra v Ljubljani, dr. Mateja Hudoklin je za 24ur.com poudarila, da noben otrok ne pride na svet že z nasilnimi nagnjenji.
“Nasilje je vedenje, ki ga otrok pridobi skozi življenje,” razlaga Hudoklinova.
Dodaja, da je to vedenje v veliki meri odvisno od okolja, v katerem otrok odrašča. Če je nasilje prisotno v družini, ga bo otrok verjetno posnemal, kasneje pa ga lahko razvije skozi interakcije z vrstniki in širšo družbo.
Kljub temu, da se nasilno vedenje lahko razvije v določenih okoliščinah, Hudoklinova poudarja, da je možno takšno vedenje tudi spremeniti. Zahvaljujoč nevroplastičnosti možganov se ljudje lahko učijo in spreminjajo vse življenje. Čeprav je otroštvo najboljše obdobje za učenje, je sprememba možna tudi kasneje, čeprav zahteva več truda.
Biološki in socialni dejavniki
Priznani nevrolog in profesor na Medicinski fakulteti, prof. dr. Zvezdan Pirtošek, dodaja, da se nihče ne rodi kot morilec. “Gre za kompleksno kombinacijo bioloških predispozicij in okolja,” pojasnjuje.
“Določene genske različice lahko povečajo verjetnost nasilnega vedenja, vendar to ni odločilni dejavnik.”
Pirtošek poudarja, da so zgodnji življenjski dogodki in trenutne okoliščine odločilne pri oblikovanju posameznikovega vedenja. Z drugimi besedami, tudi če nekdo nosi genetske predispozicije, lahko pozitivno okolje in izkušnje zmanjšajo verjetnost nasilnega vedenja.
“Ne, prav nihče se ne rodi kot morilec. Pri nekom, ki mori, gre za splet biološkega, gre za splet nesrečnih dogodkov v prvih tednih, mesecih ali letih življenja in gre za trenutne okoliščine v življenju,” še poudari Pirtošek.
Izkušnje iz strokovnega centra
Med obiskom Strokovnega centra Logatec, kjer prebivajo mladostniki z različnimi težavami, vključno z nasilnim vedenjem, je bilo jasno, da okolje močno vpliva na razvoj posameznika. Sedemnajstletnik, ki je delil svojo zgodbo, je priznal, da se je nasilje naučil kot obrambni mehanizem proti ustrahovanju.
“Ko sem bil manjši, še v osnovni šoli, so me vsi zafrkavali, žalili in “boksali” v trebuh, ker sem bil močnejše postave. Nisem se znal braniti, zato sem delal na tem, da sem dobil boljšo postavo, dobil sem moč in jim začel vračati. Priznam, da sem se pri tem res dobro počutil. Potem pa sem jih tepel še pogosteje. Občutek, ko sem koga udaril, je bil dober,” je priznal za 24ur.com.
Zdaj se v centru trudi obvladovati svoje reakcije in najti bolj konstruktivne načine za soočanje s konflikti.
Vprašanje, ali se morilec rodi ali oblikuje skozi življenjske izkušnje, ostaja zapleteno. Kljub prisotnosti določenih genetskih predispozicij, je ključnega pomena okolje in vzgoja, ki posameznika oblikujeta skozi življenje. Prav izobraževanje in podpora lahko omogočita pozitivne spremembe in preprečijo razvoj nasilnega vedenja.
Spletno uredništvo
