Raziskave iz Univerze v Oxfordu so razkrile presenetljivo resnico: zgodnje jutranje delo je lahko škodljivo za zdravje. Ugotovitve, ki jih je predstavil raziskovalec Paul Kelley, opozarjajo, da delo pred 10. uro zjutraj negativno vpliva na fizične, čustvene in kognitivne funkcije našega telesa.
Kelley poudarja, da naše telo ni prilagojeno zgodnjemu vstajanju, saj naši naravni spalni cikli niso zasnovani za optimalno delovanje pred dopoldnevom. Kot pravi, živimo v kroničnem pomanjkanju spanja, kar predstavlja številne zdravstvene težave. Ljudje, mlajši od 55 let, se težko prilagodijo delovnemu urniku od 9. do 17. ure, kar povečuje tveganje za pomanjkanje spanja, debelost in težave z duševnim zdravjem.
“Živimo v družbi, ki trpi zaradi pomanjkanja spanja. To močno škoduje telesu, saj negativno vpliva na fizične, čustvene in kognitivne funkcije,” pravi Paul Kelley.
Podobno stališče ima tudi organizacija Sleep Foundation, ki navaja, da se z leti biološki ritem spremeni. Starejši odrasli pogosto postanejo utrujeni prej popoldne in se zjutraj prej zbudijo.
Potencialne spremembe v izobraževalnem sistemu
Kelleyjeve raziskave kažejo, da bi prestavitev začetka šolskega pouka na kasnejšo uro lahko izboljšala učne rezultate. Študije kažejo, da se povprečen 10-letnik težko osredotoči na šolsko delo pred 8.30, najboljše učne rezultate pa dosežejo okoli 11. ure. Kelley predlaga, da bi popoldanski pouk izboljšal izobraževalne izkušnje otrok, kar bi lahko povišalo ocene za vsaj deset odstotkov.
Te spremembe ne bi koristile le otrokom, ampak tudi družinam. Kelley trdi, da bi poznejši začetek dneva olajšal jutranje rutine staršem in zmanjšal stres, ki ga povzroča zgodnje bujenje najstnikov.
“To bi olajšalo delo staršem, ki poskušajo zbuditi najstnike, medtem ko bi ti radi spali še vsaj tri ure. Trenutna ureditev ustvarja nepotrebne napetosti za vse,” pojasnjuje Kelley.
Izzivi pri uvajanju sprememb
Čeprav je Kelley svoje predloge že posredoval vladnim institucijam, ostaja skeptičen glede možnosti korenitih sprememb. Meni, da so te spremembe v nasprotju z neoliberalno logiko, ki trenutno prevladuje. Kljub temu upa, da bodo raziskave spodbudile razpravo o tem, kako bi lahko spremenili naš vsakdan in izboljšali splošno zdravje in dobro počutje.
Spletno uredništvo
