Vse več pacientov po operacijah poroča o težavah zaradi okužb. Bralka se je oglasila s pritožbo, da njen sorodnik po vsakem posegu trpi zaradi zapletov. Ali je sterilno okolje v slovenskih bolnišnicah res pod vprašajem? Raziskali smo situacijo v bolnišnici Slovenj Gradec in pridobili komentarje Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).
Bolnišnica Slovenj Gradec se je odzvala na navedbe bralke. Pojasnili so, da so pooperativni zapleti redki, vendar v medicini nikoli niso povsem izključeni. “Tveganje je večje pri starejših pacientih, tistih s kroničnimi boleznimi in oslabljenim imunskim sistemom. Pri nujnih operacijah, kjer ni vedno mogoče ustrezno pripraviti pacienta, je tudi tveganje za zaplete večje,” so pojasnili.
Med najpogostejšimi pooperativnimi zapleti so krvavitve, motnje v celjenju ran, okužbe in vnetja. Pri določenih posegih se lahko pojavijo specifični zapleti, povezani z operiranim organom ali tkivom.
Najpogostejši povzročitelji pooperativnih okužb so bakterije, ki lahko vstopijo v operativno rano kljub doslednemu upoštevanju vseh preventivnih ukrepov. “Na nastanek okužb poleg posega vplivajo tudi bolnikovi dejavniki, kot so starost, pridružene bolezni, prehransko stanje in splošna odpornost. Najbolj izpostavljeni so starejši bolniki, bolniki s kroničnimi boleznimi, oslabljenim imunskim sistemom ter tisti, ki potrebujejo zahtevnejše operacije,” so pojasnili v bolnišnici.
Antibiotiki ali oskrba rane?
Ključnega pomena pri okužbah po operacijah je način zdravljenja. V Slovenj Gradcu pojasnjujejo, da zdravljenje pooperativnih okužb variira glede na vrsto in resnost zapleta. “To lahko vključuje antibiotično zdravljenje, lokalno oskrbo rane ali celo ponoven kirurški poseg za čiščenje operativnega področja,” so povedali. Bolnišnica izvaja preventivne ukrepe za preprečevanje zapletov, a vsak operativni poseg prinaša določeno tveganje.
NIJZ medtem nenehno spremlja okužbe kirurških ran. Leta 2024 so zbrali podatke o 2980 operacijah iz 12 bolnišnic za akutno oskrbo. Med operacijami je bilo 44 % operacij kolka in 31 % carskih rezov, so sporočili iz NIJZ. Nekatere bolnišnice imajo več primerov sepse na 100.000 sprejemov kot druge.
Podatki za leto 2024 kažejo, da je bilo pri 921 carskih rezih zabeleženih 44 okužb kirurških ran, pri 1317 operacijah kolka pa šest okužb. Pri operaciji kolena niso zaznali nobene okužbe, pri 57 klasičnih operacijah debelega črevesa pa 15. Podatki niso ločeni po bolnišnicah. Sepsa predstavlja večji izziv in je huda ter redka posledica okužbe. Trenutna metodologija zbiranja podatkov ne ločuje primerov sepse, povezanih z operacijo, in tistih, ki so nepovezani.
Število primerov sepse se povečuje. V Sloveniji so leta 2024 na 100.000 sprejemov zabeležili skoraj 3500 primerov sepse, v primerjavi z letom 2012, ko je bilo teh primerov le okoli 2300. Največji porast so zabeležili v letu 2020, ko je število primerov naraslo z 2500 na 3400, nato je upadlo in se v letu 2024 ponovno povečalo na omenjenih 3500.
Jesenice in Novo mesto na vrhu
Bolnišnici Jesenice in Novo mesto sta v zadnjih letih izstopali po številu primerov sepse, medtem ko bolnišnica Slovenj Gradec pri tem kazalniku ne izstopa. V letu 2024 so na 100.000 sprejemov zabeležili manj kot 2000 primerov sepse, kar je manj kot v letu 2012, ko je bilo primerov 3000.
Spletno uredništvo
