Več kot 30 milijonov otrok in mladostnikov v evropski regiji Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) se sooča z duševnimi motnjami, razkriva nedavno poročilo WHO. Po podatkih, objavljenih 11. novembra v Koebenhavnu, je vsak sedmi otrok in mladostnik do 19. leta starosti prizadet. Zaskrbljujoče je, da je situacija še posebej huda med dekleti, saj ima vsaka četrta v starostni skupini od 15 do 19 let duševne težave.
Duševne motnje med mladimi so postale ena izmed najbolj perečih zdravstvenih težav v Evropi. Te motnje ne vplivajo le na vsakdanjo kakovost življenja prizadetih, temveč tudi na njihovo izobraževanje, socialne interakcije in prihodnje možnosti za zaposlitev. Izguba produktivnosti in povečano breme za zdravstvene sisteme so le nekateri izmed negativnih učinkov, ki jih prinaša ta problem.
Poseben poudarek na dekletih
Poročilo WHO izpostavlja, da dekleta v starosti med 15 in 19 let še posebej trpijo zaradi duševnih motenj. Vsaka četrta deklica v tej starostni skupini se sooča s težavami, kar je zaskrbljujoč podatek, ki zahteva takojšnjo pozornost in ukrepanje. Strokovnjaki opozarjajo na potrebo po usmerjenih programih, ki bi pomagali dekletom obvladovati stres in druge psihične obremenitve.
Kaj lahko storimo?
Za izboljšanje stanja je potrebno okrepiti preventivne ukrepe, izboljšati dostop do psihološke pomoči in ozaveščati javnost o pomenu duševnega zdravja. Strokovnjaki priporočajo vključevanje duševnega zdravja v šolske programe, saj lahko to pripomore k zgodnjemu odkrivanju težav in hitrejši pomoči prizadetim mladostnikom.
Vključitev različnih perspektiv je ključna za razumevanje in reševanje tega kompleksnega izziva. Vpliv pandemije COVID-19, družbeni pritiski in digitalna doba so le nekateri dejavniki, ki prispevajo k naraščanju duševnih težav med mladimi. Vlade, nevladne organizacije in lokalne skupnosti morajo sodelovati pri ustvarjanju celovitih strategij, ki bodo naslovile te izzive.
Na družbenih omrežjih se delijo zgodbe mladih, ki se spopadajo z duševnimi težavami, kar spodbuja razpravo in povečuje ozaveščenost. Vendar pa strokovnjaki opozarjajo, da je potrebno več kot le zavedanje – potrebni so konkretni ukrepi in podpora.
Duševno zdravje mladih v Evropi je na preizkušnji. Potrebna je sistematična in usklajena akcija vseh deležnikov, da bi zagotovili boljšo prihodnost za mlade generacije. Ustvarjanje okolja, ki spodbuja odprt dialog in dostopnost do pomoči, je ključno za pozitivne spremembe.
Spletno uredništvo
