V središču Rima so arheologi med obnovitvenimi deli na Trgu sv. Janeza v Lateranu (Piazza San Giovanni in Laterano) naleteli na fascinantno arheološko najdbo. Pod površjem so odkrili ostanke starodavne palače, ki je v preteklosti služila kot papeška rezidenca med 9. in 13. stoletjem, še preden se je sedež papežev preselil v Vatikan.
Pod površjem trga so raziskovalci naleteli na kompleksno arhitekturno strukturo. Zidovi, zgrajeni iz velikih blokov vulkanskega kamna, so bili verjetno ponovno uporabljeni iz že razpadlih stavb. Na nekaterih mestih so vidni tudi znaki kasnejših popravil, kot so “obveze” okoli kamnitih blokov. Arheologi menijo, da so ti ostanki del Patriarhata, ki je vključeval tudi veličastno sprejemno dvorano oziroma monumentalno baziliko.
Zgodovinski kontekst in pomen
Po poročanju italijanskega ministrstva za kulturo je bil ta kompleks uradna rezidenca papežev, ki so ga v srednjem veku večkrat prenovili in razširili. Arheologi izpostavljajo, da so te spremembe pogosto sovpadale z notranjimi spori med rimskimi plemiškimi družinami ter zunanjimi grožnjami, kot so napadi Saracenov. Visoki zidovi so imeli tudi pomembno obrambno vlogo.
Preselitev papeške prestolnice
Leta 1305 je papeška prestolnica bila preseljena v Avignon, kasneje pa v Vatikan. S to spremembo je zgradba izgubila svoj pomen, njeni obrambni zidovi pa so bili postopoma pokopani pod zemljo in pozabljeni. “Odkritja na Trgu sv. Janeza v Lateranu znova potrjujejo, kako bogato arheološko zapuščino skriva rimsko ozemlje, pravo neizčrpno zakladnico,” je poudaril italijanski minister za kulturo Gennaro Sangiuliano.
To izjemno arheološko odkritje ne le bogati naše razumevanje rimske zgodovine, temveč tudi poudarja pomen skritega bogastva pod znanimi mestnimi površinami. Ostanki starodavne papeške rezidence dajejo vpogled v kompleksno preteklost Rima in njegovih verskih voditeljev.
Spletno uredništvo
