Pretres v Resnici: V enem dnevu izgubili dva poslanca, Stevanovićeva poslanska skupina ostala le še s tremi

0

V stranki Resnica, ki jo vodi predsednik državnega zbora Zoran Stevanović, je izbruhnil resen notranji razkol. Potem ko so v torek zamenjali vodjo poslanske skupine Katjo Kokot, je ta danes sporočila, da iz poslanske skupine izstopa. Kmalu zatem je enako odločitev oznanil še Aleksander Štorek. Resnica je tako v enem dnevu izgubila dva člana svoje petčlanske poslanske skupine, vodenje preostalih treh poslancev pa je prevzela Martina Haring, ki je poslanka postala šele v začetku novembra. Dogajanje je še posebej odmevno zaradi nedavnih javnih razhajanj med Kokotovo in Stevanovićem ter oktobrskega odstopa poslanca Borisa Mijiča.

Četrtek, 19. november, je za stranko Resnica prinesel enega najresnejših notranjih pretresov od njenega vstopa v državni zbor. V nekaj urah sta iz poslanske skupine izstopila dva poslanca, s čimer se je njena sestava zmanjšala s petih na tri člane. Odločitev sta sprejela dosedanja vodja poslanske skupine Katja Kokot in Aleksander Štorek, ki sta o tem javnost obvestila prek družbenih omrežij.

Do izstopov je prišlo po odločitvi, da Kokotovo na čelu poslanske skupine zamenja Martina Haring. Svet stranke je menjavo predlagal že 11. novembra, poslanska skupina pa je o njej odločila v torek, 17. novembra. Razlogov za zamenjavo v uradnem sporočilu stranke niso podrobneje pojasnili.

Po poročanju Večera, Dnevnika in Primorskih novic se je tako potrdilo, da so bila razhajanja v Resnici precej resnejša, kot so v stranki še pred kratkim predstavljali javnosti. Dogajanje odpira vprašanja o nadaljnjem sodelovanju nekdanjih članov poslanske skupine s stranko in o političnem položaju njenega predsednika.

Katja Kokot: Nismo našli soglasja o nadaljnji usmeritvi

Katja Kokot je svojo odločitev sporočila z javnim zapisom, v katerem se je zahvalila za dosedanje sodelovanje, hkrati pa jasno nakazala, da so razlog za odhod vsebinska razhajanja. Zapisala je, da kljub velikemu trudu niso našli soglasja glede nadaljnjih usmeritev dela v stranki.

Posebej je poudarila ustavno načelo, po katerem je vsak poslanec dolžan ravnati po svoji vesti. Njena odločitev zato ni zgolj organizacijska sprememba znotraj poslanske skupine, temveč tudi javno sporočilo, da nadaljnjega sodelovanja v dosedanji obliki ne vidi več kot sprejemljivega.

Kokotova za zdaj ni podrobneje pojasnila, katere konkretne odločitve oziroma usmeritve so pripeljale do dokončnega razhoda. Prav tako iz njenih javnih navedb ni razvidno, ali je poleg poslanske skupine zapustila tudi stranko Resnica. Ti dve odločitvi je treba razlikovati, saj izstop iz poslanske skupine sam po sebi še ne pomeni prenehanja članstva v politični stranki ali izgube poslanskega mandata.

Njena odločitev je še toliko pomembnejša, ker je do nedavnega vodila poslansko skupino in bila ena vidnejših predstavnic stranke v državnem zboru. Izguba takšne poslanke za politično organizacijo ni samo vprašanje številčne sestave, temveč tudi vprašanje zaupanja, notranjega sodelovanja in usklajenosti političnih stališč.

Kmalu zatem odšel še Aleksander Štorek

Ko se je zdelo, da bo glavna novica dneva odhod Katje Kokot, je sledilo novo presenečenje. Izstop iz poslanske skupine je sporočil še Aleksander Štorek, ki je svojo odločitev prav tako objavil na družbenem omrežju Facebook.

Štorek se je zahvalil za izkušnje, ki jih je pridobil v stranki, vendar poudaril, da v nadaljevanju ne vidi več možnosti za skupno sodelovanje. Podobno kot Kokotova se je skliceval na dolžnost poslanca, da ravna po svoji vesti, in napovedal, da si bo tudi v prihodnje prizadeval za dobrobit ljudi.

Dva izstopa v istem dnevu pomenita precej resnejši pretres, kot bi ga predstavljala zgolj zamenjava vodje poslanske skupine. Resnica je namreč ostala brez dveh od petih poslancev, ki so do tedaj sestavljali njeno parlamentarno skupino. Preostala trojica bo morala nadaljevati delo v spremenjenih okoliščinah, medtem ko bosta Kokotova in Štorek svoj poslanski mandat lahko opravljala tudi zunaj dosedanje poslanske skupine.

Ob tem se zastavlja vprašanje, ali gre za zaključek notranjih razhajanj ali za začetek širšega preoblikovanja političnih odnosov v stranki. Za zdaj je potrjeno, da sta poslansko skupino zapustila dva poslanca, nadaljnjih odločitev o njunem političnem delovanju pa še nista podrobneje predstavila.

Nova vodja je poslanka postala šele pred nekaj tedni

Vodenje poslanske skupine je prevzela Martina Haring, ki se je državnemu zboru pridružila šele v začetku novembra. Na poslanskem mestu je nasledila Borisa Mijiča, ki je oktobra odstopil po medijskih razkritjih, povezanih s poslovanjem njegovega podjetja in navedbami o izobrazbi.

Haringova je tako v zelo kratkem času od prihoda v parlament prevzela eno najpomembnejših organizacijskih funkcij v poslanski skupini. Po sporočilu stranke je svet Resnice o vprašanju vodenja razpravljal že 11. novembra, poslanci pa so novo vodjo z večino glasov izbrali 17. novembra.

Takšen razplet pomeni, da je bila odločitev o zamenjavi Kokotove sprejeta pred njenim današnjim javnim izstopom. Vendar ostaja odprto, ali je bila menjava vodstva neposreden povod za njen odhod ali zgolj ena od posledic že obstoječih vsebinskih razhajanj.

Resnica se tako v kratkem obdobju sooča z več kadrovskimi spremembami. Po oktobrskem odstopu Mijiča je zdaj izgubila še dva člana poslanske skupine, njeno vodenje pa je prevzela poslanka z zelo kratkimi parlamentarnimi izkušnjami.

Je bil spor povezan tudi z zemljiščem za pravoslavno cerkev?

Pomembno ozadje današnjega dogajanja predstavljajo javne izjave Katje Kokot iz začetka novembra. Takrat so mediji poročali o pogovorih predsednika državnega zbora in Resnice Zorana Stevanovića z županom Kranja Matjažem Rakovcem ter predstavniki srbske skupnosti glede možnosti gradnje pravoslavne cerkve.

Pozornost je vzbudil predvsem posnetek, na katerem je Stevanović govoril o tem, da je zaradi svoje funkcije pridobil donatorja za nakup občinskega zemljišča, namenjenega gradnji cerkve. V javnosti se je nato odprla razprava o primernosti takšnega ravnanja in vlogi predsednika državnega zbora pri urejanju podobnih vprašanj.

Kokotova je 2. novembra na družbenem omrežju objavila zapis, v katerem je opozorila na vprašanje prodaje slovenskih zemljišč tujcem in na pomen osebne integritete. Med drugim je zapisala, da postaja tvegan politični kapital, ter poudarila, da je zanjo integriteta na prvem mestu.

Časovno zaporedje teh dogodkov je pomembno, saj so se vprašanja o notranji enotnosti Resnice pojavila že pred današnjima izstopoma. Kljub temu Kokotova ni izrecno potrdila, da je prav dogajanje okoli zemljišča v Kranju razlog za njen odhod. Neposredne vzročne povezave zato ni mogoče predstavljati kot ugotovljenega dejstva.

Zanimivo je tudi, da je Kokotova nekaj dni po svojem kritičnem zapisu javno pozdravila prihod Martine Haring v poslansko skupino. Takrat ji je zaželela veliko poguma in uspeha pri delu. To dodatno kaže, da se je notranja dinamika stranke v zelo kratkem času občutno spremenila.

Kaj izguba dveh poslancev pomeni za Resnico?

Izstopa Kokotove in Štorka imata najprej neposredne organizacijske posledice. Poslanska skupina Resnice se je zmanjšala s petih na tri člane, kar pomeni manj poslancev za parlamentarno delo, pripravo pobud in nastope v državnem zboru. Spremenjena sestava lahko vpliva tudi na notranjo razdelitev nalog ter usklajevanje stališč pri glasovanjih.

Pomembno pa je razlikovati med številom poslancev v poslanski skupini in številom poslancev, ki so bili izvoljeni na listi določene stranke. Katja Kokot in Aleksander Štorek zaradi izstopa iz poslanske skupine nista izgubila poslanskih mandatov. Kot poslanca lahko nadaljujeta delo v državnem zboru in pri posameznih odločitvah glasujeta v skladu s svojimi stališči.

Za predsednika stranke Zorana Stevanovića današnji dogodki pomenijo tudi pomemben preizkus notranjega sodelovanja. Stranka, ki je še nedavno javno zavračala navedbe o razhajanjih, se zdaj sooča z odhodom dveh poslancev, ki sta kot razlog navedla nezmožnost nadaljnjega skupnega delovanja oziroma usklajevanja političnih usmeritev.

Pri tem ne gre spregledati širšega parlamentarnega konteksta. Stevanović poleg vodenja Resnice opravlja tudi funkcijo predsednika državnega zbora. Dogajanje v njegovi stranki zato ni zgolj notranja organizacijska zadeva, temveč lahko vpliva tudi na odnose med poslanci in sodelovanje pri parlamentarnih odločitvah. Kakšne bodo dejanske posledice za posamezna glasovanja, pa bo odvisno od prihodnjih stališč in ravnanja vseh vpletenih.

Stranka, ki je govorila o enotnosti, se zdaj sooča z javnim razhodom

V Resnici so v preteklih tednih zatrjevali, da notranjih razhajanj ni. Današnje dogajanje je pokazalo drugačno sliko: nekdanja vodja poslanske skupine je javno sporočila, da ni bilo mogoče doseči soglasja o prihodnjem delovanju, drugi poslanec pa je ocenil, da skupno sodelovanje ni več mogoče.

To sta pomembni izjavi, saj prihajata neposredno od poslancev, ki sta bila del parlamentarnega delovanja stranke. Hkrati pa ostaja več vprašanj odprtih. Javnost še nima podrobnega pojasnila, katere vsebinske odločitve so povzročile razhod, kakšna bo nadaljnja politična pot obeh poslancev in kako namerava novo vodstvo poslanske skupine urediti odnose po njunem odhodu.

Menjava vodje, ki bi lahko ostala predvsem notranja kadrovska odločitev, je tako prerasla v širšo politično zgodbo. V samo nekaj urah se je izkazalo, da sprememba na čelu poslanske skupine ni pomenila umiritve razmer, temveč ji je sledil odhod dveh njenih članov.

Resnica je v četrtek ostala s tremi poslanci, Katja Kokot in Aleksander Štorek pa sta jasno pokazala, da svojega nadaljnjega parlamentarnega dela ne želita več povezovati z dosedanjo poslansko skupino. Zdaj bo moralo vodstvo stranke pojasniti, kako namerava nadaljevati delo in kaj je pripeljalo do tako izrazitega razhoda.

Spletno uredništvo Toti Maribor