Država zvišala rejnine, a rejnikov še vedno primanjkuje: Kdo bo poskrbel za otroke, ki potrebujejo dom?

0

Slovenija se kljub višjim rejninam, dodatnim finančnim spodbudam in izboljšanim pogojem za opravljanje rejniške dejavnosti še vedno sooča s pomanjkanjem rejniških družin. Država je v zadnjem letu uvedla številne spremembe, s katerimi želi privabiti nove rejnike in obdržati obstoječe, vendar večjega zanimanja za rejništvo za zdaj ni zaznati. Medtem ko se število poklicnih rejnikov povečuje, ostaja eno najpomembnejših vprašanj, kako zagotoviti varno in stabilno družinsko okolje otrokom, ki ne morejo živeti pri svojih starših.

Rejništvo je ena najpomembnejših oblik zaščite otrok, ki zaradi različnih življenjskih okoliščin ne morejo odraščati v svoji družini. Rejniške družine jim omogočajo vsakodnevno skrb, občutek pripadnosti, čustveno varnost in podporo pri odraščanju. Toda v Sloveniji je ljudi, ki so pripravljeni prevzeti takšno odgovornost, še vedno premalo. Čeprav so se finančni pogoji v zadnjem obdobju občutno izboljšali, denar očitno ni edini dejavnik, ki vpliva na odločitev za rejništvo.

Po podatkih pristojnega ministrstva se je število rejnikov v preteklih letih zmanjševalo, od leta 2024 pa se kaže njegovo ustaljevanje. Novela Zakona o izvajanju rejniške dejavnosti, ki se uporablja od 1. novembra 2025, je prinesla pomembne spremembe, predvsem za tiste, ki rejništvo opravljajo kot poklic. Kljub temu ostaja pridobivanje novih rejniških družin eden ključnih izzivov sistema.

V Sloveniji 554 rejnikov, v rejništvu več kot 700 oseb

Uradni podatki za oktober 2026 kažejo, da je bilo v Sloveniji evidentiranih 554 rejnic in rejnikov, med njimi 499 žensk in 55 moških. Otroke oziroma polnoletne osebe je imelo nameščene 447 rejnikov, 107 pa jih v tem obdobju ni imelo nameščenih otrok. Rejniško dejavnost je kot poklic opravljalo 86 oseb.

V rejništvu je bilo oktobra skupno 733 otrok in polnoletnih oseb, od tega 589 mladoletnih in 144 oseb, starih od 18 do 26 let. Med vsemi nameščenimi jih je 208 živelo v družinah, ki rejništvo izvajajo kot sorodniki. Ti podatki kažejo, kako pomembno vlogo imajo rejniške družine pri zagotavljanju varstva otrok in mladih, ki zaradi različnih razlogov ne morejo živeti s svojimi starši.

Po poročanju Žurnala24 so na ministrstvu pojasnili, da so letos prejeli 19 vlog novih kandidatov za rejništvo, kar je približno toliko kot v preteklih letih. Večje povečanje zanimanja torej za zdaj ni opazno, čeprav so se pogoji za opravljanje rejniške dejavnosti izboljšali.

Za poklicno rejništvo zdaj zadostuje že en otrok

Ena najpomembnejših sprememb nove zakonodaje je znižanje normativa za opravljanje poklicne rejniške dejavnosti. Pred spremembo je moral imeti rejnik za pridobitev statusa poklicnega rejnika praviloma nameščene tri otroke, po novem pa zadostuje že eden. To pomeni, da lahko več rejnikov pridobi pravico do plačila prispevkov za socialno varnost in se rejništvu posveti kot svoji poklicni dejavnosti.

Na ministrstvu povečanje števila poklicnih rejnikov pripisujejo prav tej spremembi. Vendar je pri razumevanju podatkov potrebna pomembna razlika: več poklicnih rejnikov še ne pomeni nujno tudi več novih rejniških družin. Del povečanja je lahko posledica tega, da so obstoječi rejniki zaradi ugodnejših pogojev pridobili možnost poklicnega opravljanja dejavnosti.

Spremembe so pomembne predvsem zato, ker rejništvo ni zgolj zagotavljanje strehe nad glavo. Rejniki prevzemajo vsakodnevno odgovornost za vzgojo, izobraževanje, zdravje in čustveni razvoj otrok, med katerimi imajo nekateri za seboj zelo zahtevne življenjske izkušnje. Takšna skrb zahteva veliko časa, potrpežljivosti, znanja in sodelovanja s strokovnimi službami.

Višje rejnine: Koliko denarja prejme rejniška družina?

Z letošnjim marcem so se rejnine dodatno zvišale. Osnovna mesečna rejnina za enega otroka oziroma polnoletno osebo do 26. leta starosti znaša 1.166,12 evra, najvišja mogoča rejnina za mladoletnega otroka pa lahko doseže 1.749,18 evra. Višji znesek je predviden v primerih, ko otrok zaradi zdravstvenih, razvojnih, čustvenih ali drugih zahtevnejših okoliščin potrebuje povečan obseg oskrbe in dela.

Pomembno je poudariti, da celotna rejnina ni plačilo rejniku za opravljeno delo. Sestavljajo jo sredstva za otrokovo oskrbo in plačilo dela. Od marca 2026 materialni stroški znašajo 507,43 evra, denarni prejemek v višini otroškega dodatka 147,69 evra, plačilo dela rejniku pa 511 evrov mesečno. Sredstva za oskrbo so namenjena zagotavljanju otrokovih vsakodnevnih potreb, med drugim prehrane, oblačil, šolskih potrebščin in drugih stroškov življenja.

Plačilo dela rejniku se je v zadnjem obdobju precej zvišalo. Še pred lansko spremembo zakonodaje je znašalo 166,69 evra, nato se je povečalo na 460 evrov, od januarja letos pa znaša 511 evrov. Namen višjih prejemkov je izboljšati položaj rejniških družin ter priznati zahtevnost in odgovornost njihovega dela.

Dodatne spodbude, pomoč in možnost vikend rejništva

Država je poleg višjih rednih prejemkov uvedla tudi dodatne finančne spodbude. Ob prvi namestitvi otroka je lahko rejnik upravičen do enkratnega prejemka v višini 441,60 evra, kadar so izpolnjeni predpisani pogoji. Posebna enkratna prejemka v višini 511 evrov sta predvidena tudi za določene nujne namestitve otrok in za namestitev več otrok iz iste družine.

Rejniške družine so upravičene tudi do letnega dodatka za oddih in počitnice. Ta znaša 511 evrov za posameznega otroka oziroma polnoletno osebo, če so izpolnjeni zakonski pogoji. Namen dodatka je otrokom omogočiti več možnosti za počitniške dejavnosti, sprostitev in vključevanje v izkušnje, ki so pomembne za njihov razvoj.

Posebno mesto v prenovljenem sistemu ima tudi vikend rejništvo. Namenjeno je otrokom, ki med tednom bivajo v drugih oblikah varstva, ob koncih tedna in med počitnicami pa lahko del časa preživijo v rejniški družini. Takšna oblika podpore je lahko posebej pomembna za otroke, ki nimajo možnosti rednih stikov z domačim družinskim okoljem.

Ko otrok potrebuje družino, primerne namestitve pa primanjkuje

Na pomanjkanje rejniških družin že dalj časa opozarjajo tudi strokovnjaki in Varuh človekovih pravic. Težave se lahko pojavijo predvsem pri iskanju ustreznega okolja za otroke, ki potrebujejo posebno obravnavo, imajo zahtevnejše čustvene ali vedenjske težave oziroma potrebujejo intenzivnejšo podporo odraslih. Pri odločanju o namestitvi je treba upoštevati otrokove individualne potrebe in koristi, zato vsaka rejniška družina ni nujno primerna za vsakega otroka.

Posebej občutljivo je vprašanje otrok, ki bivajo v strokovnih centrih. Ti centri imajo pomembno vlogo pri zagotavljanju strokovne obravnave, vendar otroci poleg strokovne pomoči potrebujejo tudi stabilne odnose, občutek sprejetosti in varno okolje. Za nekatere bi bila pomembna dodatna možnost preživljanja prostega časa, koncev tedna ali počitnic v rejniški družini.

Odločitev o namestitvi otroka v rejništvo sprejme sodišče, pri čemer je vodilo otrokova korist. Zakon omogoča tudi namestitev k sorodniku ali drugi primerni osebi, ki predhodno nima dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti, če so izpolnjeni predpisani pogoji. Takšna možnost lahko otroku omogoči, da ostane v okolju, kjer že obstajajo pomembne osebne vezi.

Rejniki potrebujejo tudi strokovno in čustveno podporo

Finančne spodbude so pomembne, vendar same po sebi ne morejo odpraviti vseh težav rejniškega sistema. Otroci, ki pridejo v rejništvo, so lahko doživeli zanemarjanje, nasilje, izgubo pomembnih odnosov ali druge travmatične izkušnje. Rejniška družina zato pogosto potrebuje veliko več kot zgolj osnovna navodila o skrbi za otroka.

Prenovljena zakonodaja predvideva okrepljeno strokovno podporo, dodatna usposabljanja in supervizijo. Rejniki lahko pridobivajo znanje s področja otrokovega razvoja, psihologije družine, travme in navezanosti, kar je posebej pomembno pri razumevanju otrokovega vedenja in odzivanju na njegove potrebe. Pomembna novost je tudi ureditev dodatne pravne podpore in jasnejših pristojnosti pri zdravstveni obravnavi otrok.

Kakovost rejništva je namreč odvisna tudi od tega, koliko podpore prejmejo odrasli, ki vsakodnevno skrbijo za otroke. Dolgotrajne obremenitve, zahtevni postopki in odgovornost za otrokovo dobrobit lahko vplivajo na pripravljenost ljudi, da v sistem vstopijo ali v njem ostanejo.

Novih sistemskih sprememb za zdaj ne načrtujejo

Kljub pomanjkanju rejniških družin na pristojnem ministrstvu za zdaj ne načrtujejo novih sistemskih sprememb. Kot pojasnjujejo, je bila novela zakona sprejeta šele lani, zato je treba spremljati njene učinke. Ob tem opozarjajo, da se struktura rejništva spreminja. Klasičnih rejniških družin je vse manj, pomembno vlogo pa ima sorodniško rejništvo.

V zadnjih letih opažajo tudi zanimanje za rejništvo med osebami, ki razmišljajo o posvojitvi. Vendar gre za dva različna instituta. Rejništvo je praviloma namenjeno začasnemu varstvu otroka, ki ne more živeti pri starših, medtem ko posvojitev vzpostavi trajno pravno razmerje med otrokom in posvojitelji. Razumevanje te razlike je pomembno tako za odrasle kot predvsem za otroke, ki potrebujejo jasno in varno življenjsko okolje.

Na ministrstvu menijo, da na zanimanje za rejništvo vpliva tudi način njegovega predstavljanja v javnosti. Zahtevne zgodbe pogosto pritegnejo več pozornosti, medtem ko so pozitivne izkušnje rejniških družin manj izpostavljene. Centri za socialno delo zato izvajajo aktivnosti za pridobivanje novih kandidatov, vendar zanimanje še naprej niha.

Najpomembnejše vprašanje tako ostaja, ali bodo višje rejnine in izboljšani pogoji dolgoročno prinesli tudi več ljudi, pripravljenih odpreti vrata svojega doma otrokom, ki potrebujejo varnost in stabilnost. Za otroke, ki čakajo na ustrezno namestitev, namreč niso odločilne le številke v zakonodaji, temveč predvsem možnost, da odraščajo ob odraslih, ki jim lahko zagotovijo skrb, podporo in občutek pripadnosti.

 

Spletno uredništvo