Slovenske narodne skupnosti v Avstriji, Italiji, na Madžarskem in Hrvaškem se soočajo z vse večjimi izzivi pri ohranjanju jezika, izobraževanja in delovanja svojih ustanov. Med najbolj perečimi vprašanji so financiranje manjšinskih organizacij, pomanjkanje ustreznega učiteljskega kadra in demografske spremembe.
Na četrtkovi seji parlamentarne komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu so predstavniki slovenskih skupnosti opozorili, da ohranjanje slovenstva zunaj meja matične države zahteva več kot zgolj načelno podporo.
Posebno pozornost so namenili tudi prihodnosti dvojezičnega izobraževanja na avstrijskem Koroškem, kjer se ena pomembnejših slovenskih izobraževalnih ustanov sooča z vprašanjem dolgoročnega financiranja.
Manj denarja, več skrbi za prihodnost slovenskih ustanov
Slovenske skupnosti v vseh štirih sosednjih državah imajo različne pravne položaje in možnosti za delovanje, vendar jih povezujejo podobne težave. Med najpomembnejšimi je zagotavljanje stabilnega financiranja društev, kulturnih ustanov, šol in drugih organizacij, ki skrbijo za ohranjanje slovenskega jezika in narodne identitete.
Na seji komisije so opozorili na finančne pritiske, ki jih občutijo slovenske organizacije v zamejstvu. Posebno skrb vzbujajo razmere v Avstriji, kjer so se pojavila vprašanja glede financiranja narodnih skupnosti in prihodnjega obsega sredstev za javno radiotelevizijo ORF. Slovenski radijski in televizijski programi imajo namreč na avstrijskem Koroškem pomembno vlogo pri ohranjanju jezika ter obveščanju slovenske narodne skupnosti.
Morebitno zmanjševanje sredstev ne pomeni zgolj manj denarja za posamezne prireditve ali projekte. Za manjše narodne skupnosti so kulturna društva, mediji in izobraževalne ustanove pogosto osrednji prostori, kjer se slovenščina redno uporablja. Njihovo delovanje je zato neposredno povezano z možnostjo, da se jezik in kulturna identiteta prenašata na naslednje generacije.
Finančna stabilnost je še posebej pomembna v okoljih, kjer je pripadnikov slovenske skupnosti manj in kjer organizacije težje zagotavljajo zadostno število članov, prostovoljcev ter strokovnih sodelavcev.
Slovenščina v šolah je eno ključnih vprašanj
Poleg financiranja ostaja osrednji izziv dostopnost izobraževanja v slovenskem jeziku. Položaj se med državami precej razlikuje, saj so šolski sistemi, zakonodaja in obseg manjšinskih pravic različni. Ponekod je mogoče obiskovati slovenske oziroma dvojezične šole, drugod je učenje slovenščine omejeno na posamezne programe ali dodatne dejavnosti.
Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzana Lep Šimenko je v zadnjih razpravah posebej opozorila na pomen zagotavljanja ustreznega učiteljskega kadra. Tudi kadar je izobraževanje v slovenščini formalno omogočeno, je za njegovo kakovost potrebno dovolj usposobljenih učiteljev in dolgoročno načrtovanje njihovega dela.
Pomembno vlogo ima tudi družina. Če se slovenščina ne uporablja v domačem okolju, je njeno ohranjanje precej zahtevnejše, zlasti v skupnostih, kjer otroci večino vsakdanjega življenja preživijo v večinskem jeziku. Zato slovenske organizacije poleg šolskega pouka razvijajo tudi kulturne, športne in mladinske dejavnosti, ki mladim omogočajo redno uporabo slovenščine.
Na dolgi rok je prav vključevanje mladih odločilno za prihodnost zamejskih skupnosti. Brez novih generacij govorcev in aktivnih članov tudi dobro organizirane ustanove težko ohranijo svojo vlogo.
Šola v Šentpetru na avstrijskem Koroškem išče dolgoročno rešitev
Posebno pozornost si zasluži Višja šola za gospodarske poklice v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu. Gre za pomembno dvojezično izobraževalno ustanovo, ki mladim omogoča izobraževanje v slovenskem in nemškem jeziku ter pridobivanje poklicnih znanj. Šola ima posebno vlogo pri izobraževanju prihodnjih kadrov, ki lahko svoje znanje in jezikovne spretnosti uporabljajo v gospodarstvu, kulturi in ustanovah slovenske narodne skupnosti.
Njena prihodnost je v zadnjih mesecih postala predmet intenzivnih pogovorov med slovenskimi in avstrijskimi predstavniki. Ministrica Suzana Lep Šimenko se je oktobra na Dunaju sestala z avstrijskim ministrom za izobraževanje Christophom Wiederkehrjem, pri čemer sta posebno pozornost namenila prav financiranju šole v Šentpetru.
Po poročanju slovenskega programa avstrijske radiotelevizije ORF je Wiederkehr poudaril, da je ohranitev šole tudi v interesu Avstrije, in izrazil pripravljenost za iskanje rešitev v okviru svojih pristojnosti. Med možnostmi financiranja se omenja razdelitev stroškov med Slovenijo, pristojne avstrijske ustanove in cerkveno stran, vendar dokončni dogovor še ni bil predstavljen.
Šola, ki jo že skoraj 120 let zaznamuje delovanje šolskih sester, obenem išče novega upravitelja. Kot je 11. novembra poročal Radio Ognjišče, so šolske sestre zagotovile, da bodo sedanji dijaki in tisti, ki se bodo vpisali prihodnje leto, lahko zaključili izobraževanje pod njihovim vodstvom. Prizadevanja za dolgoročno ureditev upravljanja in financiranja se medtem nadaljujejo.
Ohranitev šole ni pomembna le za slovensko narodno skupnost na avstrijskem Koroškem, temveč tudi za mlade iz Slovenije, ki se odločajo za izobraževanje v dvojezičnem okolju. Njena prihodnost je zato pomembno vprašanje čezmejnega sodelovanja.
Položaj Slovencev v Italiji ostaja pomemben tudi za Primorsko
Za slovenski prostor ob zahodni meji imajo posebno težo razmere slovenske narodne skupnosti v Italiji. Slovenske šole, kulturne ustanove, društva in mediji na Tržaškem, Goriškem ter Videmskem so pomemben del skupnega kulturnega prostora, ki se ne konča na državni meji.
Pri ohranjanju slovenščine imajo različna območja tudi različne izzive. Medtem ko na Tržaškem in Goriškem deluje razmeroma razvejana mreža slovenskih ustanov, so razmere v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini drugačne. Tam je še posebej pomembno zagotavljanje možnosti za učenje jezika in njegovo uporabo zunaj družinskega okolja.
Na nedavnem zasedanju Sveta vlade za Slovence v zamejstvu, ki je potekalo 10. novembra, so predstavniki slovenskih organizacij iz Italije skupaj s predstavniki drugih sosednjih držav opozorili na pomen izobraževanja, delovanja slovenskih ustanov in uresničevanja manjšinskih pravic. Med odprtimi vprašanji ostaja tudi politično zastopstvo slovenske narodne skupnosti na državni ravni v Italiji.
Za Primorsko so ta vprašanja neposredno povezana z vsakdanjim življenjem. Čezmejno sodelovanje med šolami, kulturnimi ustanovami, občinami in gospodarstvom pomembno prispeva k ohranjanju skupnega slovenskega kulturnega prostora ter ustvarja priložnosti za mlade na obeh straneh meje.
Več znanja o zamejstvu tudi v slovenskih šolah
Razprava se je dotaknila tudi vprašanja, koliko prebivalci Slovenije, predvsem mlajše generacije, sploh poznajo življenje slovenskih narodnih skupnosti zunaj meja države. Poslanka Adrijana Kocjančič je predlagala več pozornosti tem vsebinam v slovenskem izobraževalnem sistemu, ministrica Lep Šimenko pa je takšno usmeritev podprla.
Poznavanje zamejstva namreč ne pomeni zgolj učenja zgodovine ali geografije. Gre tudi za razumevanje današnjega položaja slovenskega jezika, šolstva, kulture in vsakdanjega življenja ljudi, ki živijo v sosednjih državah, vendar ostajajo del slovenskega narodnega prostora.
Ministrica je že oktobra poudarila, da bi morali slovenski otroci bolje razumeti, da se slovenska narodna skupnost ne konča na državnih mejah. Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu si zato prizadeva za večjo vključitev teh vsebin v šolske učne načrte in za boljšo predstavitev zamejskih skupnosti širši javnosti.
Takšna prizadevanja so pomembna tudi za razvoj čezmejnega sodelovanja. Mladi, ki poznajo življenje slovenskih skupnosti v Italiji, Avstriji, na Hrvaškem in Madžarskem, lažje razumejo pomen ohranjanja jezika ter sodelovanja med ustanovami in prebivalci.
Podpora Slovenije je pomembna, odločilni bodo konkretni ukrepi
Predstavniki slovenskih narodnih skupnosti v sosednjih državah so v zadnjih pogovorih izrazili zadovoljstvo s sodelovanjem z matično državo. Na zasedanju vladnega sveta 10. novembra so pozdravili možnost neposrednega pogovora s predsednikom vlade in pristojnimi ministri, saj številna vprašanja zahtevajo sodelovanje različnih resorjev.
Vlada je ob tem napovedala okrepitev neposredne komunikacije z zamejskimi organizacijami. Posamezna ministrstva so določila kontaktne osebe za obravnavo njihovih vprašanj, Svet vlade za Slovence v zamejstvu pa naj bi se v prihodnje sestajal najmanj dvakrat letno.
Toda za dolgoročno ohranjanje slovenskih skupnosti bodo najpomembnejši konkretni rezultati. Stabilno financiranje ustanov, dostopnost slovenskega in dvojezičnega izobraževanja, zagotavljanje učiteljev ter vključevanje mladih so področja, na katerih bo treba sprejemati trajne rešitve.
Slovenski jezik in kulturna identiteta se zunaj meja Slovenije ne ohranjata sama od sebe. Za njuno prihodnost so potrebni ljudje, ustanove in sredstva, predvsem pa razmere, v katerih bodo mlajše generacije slovenščino lahko uporabljale kot živ jezik svojega vsakdanjega življenja.
Spletno uredništvo Naša Primorska
