Osem let na čelu Občine Žužemberk, dva mandata odločitev, odgovornosti in projektov, ki so zaznamovali razvoj Suhe krajine. Župan Jože Papež se ob zaključku drugega mandata ozira na prehojeno pot, na izboljšave cest, vodovodnega omrežja, šolske in zdravstvene infrastrukture, pa tudi na projekte, ki šele prihajajo. Med njimi sta prenova nekdanje Iskrine stavbe na Grajskem trgu in gradnja trgovsko-stanovanjskega kompleksa s približno 50 stanovanji.
V pogovoru spregovori o dolgotrajnih postopkih, omejitvah občinskega proračuna, političnih kritikah in odrekanjih, ki jih prinaša županska funkcija. Razkrije tudi svojo osebnejšo plat – vlogo moža, očeta in dedka ter vrednote, ki ga spremljajo pri delu.
Čeprav se drugi mandat izteka, Papež ne razmišlja o slovesu od občinske politike. Odločil se je za ponovno kandidaturo, saj želi, kot pravi, dokončati začeto in Žužemberku zagotoviti nove razvojne možnosti.
Osem let odločitev, izkušenj in odgovornosti
Ko je Jože Papež decembra 2018 prevzel vodenje Občine Žužemberk, ga je čakalo delo, pri katerem se vsakodnevne potrebe občanov prepletajo z dolgoročnim načrtovanjem razvoja. Osem let pozneje se ozira na dva mandata, v katerih je bilo treba usklajevati različne interese, iskati finančne vire in sprejemati tudi odločitve, katerih rezultati niso vidni čez noč.
Ob koncu drugega mandata se pogovor zato začne nekoliko drugače kot običajno. Ne s številkami, temveč z vprašanjem, kako je osem let županovanja zaznamovalo človeka, ki je v tem času postal eden najbolj prepoznavnih obrazov občine.
Za vami je osem let županovanja. Kako bi opisali to obdobje in česa se spomnite, ko pomislite na svoj prvi dan na čelu občine?
To je bilo zelo intenzivno obdobje, polno dela, odgovornosti in srečanj z ljudmi. Prvi mandat mi je prinesel moč spoprijeti se z večjimi ovirami, drugi pa več izkušenj in znanje za premagovanje večjih izzivov. Največ mi pomeni, ko se naše delo pozna v vsakdanjem življenju občanov.
Spomnim se predvsem občutka zaupanja in velike odgovornosti. Želel sem spoznati odprte projekte, realno stanje občinskih financ in najbolj pereče probleme. Danes bi si svetoval več potrpežljivosti, saj je pot od zamisli do izvedbe pogosto dolga.
Kako so vam pri vodenju občine pomagale pretekle delovne izkušnje? Se je vaš pogled na župansko funkcijo skozi leta spremenil?
Pretekle delovne izkušnje so me naučile organizacije, odgovornosti in sodelovanja. Pri vodenju občine ni dovolj dobra ideja; treba je povezati ljudi in spremljati izvedbo. Pomembno mi je tudi, da ostajam dostopen občanom.
»Največ šteje, da so izboljšave opazne tako v središču kot v manjših naseljih«
Žužemberk ni samo občinsko središče. Je skupnost številnih naselij, kjer imajo prebivalci različne potrebe, od urejenih cest in zanesljive oskrbe s pitno vodo do dostopnih javnih storitev. Prav iskanje ravnovesja med razvojem središča in manjših krajev je bilo eno od vprašanj, s katerimi se je občinsko vodstvo srečevalo v obeh mandatih.
Papež med pomembnejšimi področji dela izpostavlja osnovno infrastrukturo, ob tem pa poudarja, da občine ni mogoče razvijati samo z enim velikim projektom. Pomembne so tudi manjše izboljšave, ki ljudem olajšajo vsakdan.
Če danes pogledate nazaj, na kaj ste najbolj ponosni? In kako ste skrbeli, da razvoj ni ostal omejen samo na Žužemberk, ampak je dosegel tudi manjše vasi?
Ponosni smo lahko na izboljšave cest, vodovodnega omrežja ter zdravstvene in šolske infrastrukture. Veselijo me tudi premiki pri novi občinski stavbi in trgovsko-stanovanjskem kompleksu. Največ šteje, da so izboljšave opazne tako v središču kot v manjših naseljih. Danes občina živi.
Ljudje v manjših vaseh potrebujejo enako kakovostno osnovno infrastrukturo kot prebivalci središča. Pri prednostnih nalogah upoštevamo nujnost, stanje infrastrukture, potrebe ljudi in možnosti financiranja. Vseh želja ne moremo uresničiti hkrati, cilj pa ostaja uravnotežen razvoj. Naloga župana je, da je pri svojem delu tudi pravičen. To se mi zdi nujno in zrelo.
Veliki projekti pogosto zahtevajo precej več časa, kot si ljudje predstavljajo. Kateri so vas naučili največ potrpežljivosti in kaj bi danes naredili drugače?
Največ potrpežljivosti zahtevajo veliki infrastrukturni projekti. Pred gradnjo je treba urediti zemljišča, dokumentacijo, soglasja in financiranje. Te izkušnje so me naučile vztrajnosti, pa tudi previdnosti pri obljubah o rokih.
Danes bi nekatere postopke zastavil drugače in bolj natančno ocenil časovne okvire. Odprte ostajajo naloge pri vodovodu, cestah in novi občinski stavbi. Pošteno je povedati, kaj je bilo narejeno, kaj še ni in zakaj.
Županove besede opozarjajo na pomembno razliko med načrtovanim, pripravljenim in dokončanim projektom. V lokalni skupnosti, kjer so pričakovanja prebivalcev pogosto zelo konkretna, je prav čas od prve zamisli do dejanske izvedbe lahko eden največjih preizkusov zaupanja.
Nova občinska stavba: Projekt, ki naj bi središču dal novo vsebino
Med projekti, ki jih Papež posebej izpostavlja ob zaključku drugega mandata, je prenova nekdanje Iskrine stavbe na Grajskem trgu 26. Občina je zanjo pridobila gradbeno dovoljenje, načrtovana vrednost projekta pa znaša 2,62 milijona evrov.
Zamisel presega zgolj ureditev novih pisarn občinske uprave. Po županovih besedah naj bi prenovljeni objekt postal večnamenski prostor, namenjen tudi društvom, srečanjem in kulturnemu dogajanju. S tem bi stavba dobila širšo vlogo v življenju občinskega središča.
Zakaj Žužemberk potrebuje novo občinsko stavbo? Kaj je bilo na poti do gradbenega dovoljenja najzahtevnejše?
Potrebujemo ustreznejše prostore za delo uprave in sprejem občanov. Prenova nekdanje Iskrine stavbe na Grajskem trgu 26 je priložnost, da oživimo objekt v središču. Želimo večnamensko stavbo z upravnimi prostori, dvoranami in prostorom za društvene dejavnosti.
Najprej smo morali opredeliti potrebe, pripraviti dokumentacijo in pridobiti potrebna mnenja. Posebno pozornost je zahtevalo varstvo kulturne dediščine. Pridobitev gradbenega dovoljenja je pomemben korak, pred izvedbo pa nas čakajo še nadaljnji postopki.
Kdaj lahko občani pričakujejo začetek gradnje, koliko bo projekt stal in kako boste zagotovili, da zaradi njega ne bodo obstali drugi pomembni projekti?
Začetek gradnje je odvisen od zaključka javnega naročila in izbire izvajalca. Načrtovana vrednost projekta je 2,62 milijona evrov, končna cena pa bo odvisna od ponudb in pogodbenih pogojev. Financiranje moramo zastaviti tako, da ne bodo zastali drugi nujni občinski projekti.
Kako si predstavljate dan, ko bodo občani prvič stopili v prenovljeno stavbo?
Želim si, da bi občani stavbo sprejeli kot svoj prostor, ne le kot sedež uprave. Vanjo naj bi prihajali tudi na kulturne dogodke, srečanja in društvene dejavnosti. Zame bo največje zadovoljstvo, če bo res služila ljudem.
Trgovski center in približno 50 stanovanj: Dolgo pričakovani premik
Drugi projekt, ki je v Žužemberku v zadnjem obdobju pritegnil veliko zanimanja, je načrtovani trgovsko-stanovanjski kompleks. Po dolgotrajnem usklajevanju so se začela zemeljska dela, načrti pa poleg trgovskega centra vključujejo večnamenske prostore in približno 50 stanovanj.
Gre za zasebno investicijo, pri kateri občina sodeluje predvsem pri ustvarjanju ustreznih prostorskih in upravnih pogojev. Za občane pa je projekt pomemben zaradi dveh vprašanj: novih storitev v domačem kraju in možnosti, da bi v Žužemberku dobili dodatna stanovanja.
Projekt trgovskega centra in približno 50 stanovanj je bil dolgo predmet pričakovanj. Kako daleč je danes in kaj je bilo na poti do začetka del najtežje?
Projekt se je po dolgem načrtovanju premaknil v izvedbo; začela so se zemeljska dela. Predvideni so trgovski center, večnamenski prostori in približno 50 stanovanj. Gre za zasebno investicijo, občina pa sodeluje pri ustvarjanju prostorskih in upravnih pogojev.
Najtežje je bilo dolgo čakanje, ki je med občani povzročalo tudi razočaranje. Uskladiti je bilo treba prostorske pogoje, zemljiška vprašanja in odločitve investitorja. Začetek del je pomemben premik, vendar bo prava korist vidna šele po dokončanju.
Kaj lahko nova stanovanja pomenijo za mlade družine? In kaj mora občina poleg stanovanj še ponuditi, da bodo mladi želeli ostati doma?
Nova stanovanja lahko mladim družinam olajšajo ustvarjanje doma v Žužemberku. Pomembno pa bo, kakšne bodo cene in možnosti nakupa oziroma najema. O teh pogojih odloča zasebni investitor, zato jih ne moremo obljubljati v njegovem imenu.
Stanovanja so pomembna, vendar sama niso dovolj. Mladi potrebujejo zaposlitvene možnosti, dobre vrtce in šole, prometne povezave ter športne in kulturne dejavnosti. Želim si, da bi v Žužemberku videli svojo prihodnost in sodelovali pri njegovem razvoju.
Prav vprašanje mladih je eno osrednjih razvojnih vprašanj občine. Nova stanovanja lahko pomenijo pomembno priložnost, toda njihova dejanska dostopnost bo odvisna tudi od cen in pogojev, ki jih bo določil investitor. Dolgoročno pa bo odločilno, ali bodo mlade družine v občini poleg doma našle tudi kakovostne pogoje za življenje.
Vodovodi, ceste in mostovi ostajajo med prednostnimi nalogami
Ob večjih projektih v občinskem središču ostajajo pomembne tudi naložbe, ki jih prebivalci pogosto občutijo najbolj neposredno. To so zanesljiva oskrba s pitno vodo, vzdrževane ceste, varni mostovi in prometna ureditev posameznih naselij.
Papež poudarja, da je treba investicije načrtovati glede na potrebe celotne občine in hkrati upoštevati omejitve proračuna. Velik del razvoja je zato odvisen tudi od sposobnosti pridobivanja državnih in evropskih sredstev ter sodelovanja s sosednjimi občinami.
Kateri infrastrukturni projekti so trenutno najbližje izvedbi in kako zahtevno je za občino zagotavljati sredstva za tako obsežne naložbe?
Med pomembnejšimi nalogami so hidravlične izboljšave in novi vodovodi, pri katerih sodelujemo z Mirno Pečjo in Dolenjskimi Toplicami. Nadaljevati želimo tudi urejanje lokalnih cest, mostov in prometne varnosti. Za posamezne odseke moramo jasno predstaviti pripravljenost projektov, financiranje in roke.
Proračun je omejen, poleg investicij pa moramo financirati tudi vsakodnevne javne storitve. Zato so državna in evropska sredstva zelo pomembna. Velike projekte moramo časovno in finančno uskladiti ter paziti, da ne zapostavimo nujnih potreb manjših krajev.
Grad, Krka in Dvor kot priložnost za razvoj turizma
Žužemberk ima poleg infrastrukturnih potreb tudi razvojne možnosti, ki jih ponujajo narava, zgodovina in kulturna dediščina. Žužemberški grad, reka Krka in dediščina Dvora so med prepoznavnimi značilnostmi Suhe krajine, vendar turistični razvoj zahteva več kot zgolj privlačne znamenitosti.
Pomembno je povezovanje lokalnih ponudnikov, društev, gostincev in kmetij, saj lahko obiskovalci največ pridobijo tam, kjer je ponudba usklajena, lokalno okolje pa od turizma tudi dejansko živi.
Kakšno prihodnost vidite za turizem v Žužemberku in kaj bi bilo treba storiti, da bi občina bolje izkoristila svoje prednosti?
Naše prednosti so grad, Krka, dediščina Dvora in naravno okolje. Želim si bolj povezane ponudbe, pri kateri bi sodelovali gostinci, društva, kmetije in drugi ponudniki. Turizem mora prinašati koristi lokalnemu okolju, ob tem pa ohranjati našo dediščino.
Kritike, politični spopadi in meja, ki je po njegovem ne bi smeli prestopiti
Županska funkcija ne prinaša samo odgovornosti za razvoj občine, temveč tudi javno izpostavljenost. Odločitve občinskega vodstva so predmet razprav, nasprotovanj in kritik, kar je sestavni del demokratičnega življenja lokalne skupnosti.
Toda politična razprava lahko hitro postane osebna. Papež pri tem razlikuje med vsebinsko kritiko, ki jo sprejema kot del svojega dela, in napadi, ki posegajo v zasebno življenje. Ob zaključku mandata poudarja, da bi morale biti v ospredju predvsem odločitve, projekti in potrebe občanov.
Kako se spoprijemate s kritikami in osebnimi napadi? Kje je po vašem meja med politično razpravo in poseganjem v zasebno življenje?
Konstruktivno kritiko sprejemam, saj nam lahko pomaga izboljšati delo. Osebni napadi so drugačni, vendar se skušam tudi nanje odzivati mirno in z dejstvi. Pomembno je, da razprava ostane osredotočena na odločitve in potrebe občanov.
Kot župan moram pojasnjevati svoje odločitve in sprejemati kritiko. Moja družina pa ne bi smela biti predmet političnih obračunavanj. Želim si več vsebinske razprave in spoštovanja, saj bomo tudi po volitvah živeli v isti skupnosti.
Kako odgovarjate na očitke političnih nasprotnikov? Na podlagi česa bi morali občani presojati vaše delo v teh osmih letih?
Občani naj presojajo na podlagi konkretnih podatkov, proračunov, zaključnih računov in poročil o projektih. Pripravljen sem pojasniti tudi zastoje in nedokončane naloge. Ob tem poudarjam, da so občinski projekti rezultat sodelovanja številnih ljudi, ne enega posameznika.
Prav zadnja misel je pomembna tudi pri vrednotenju dveh mandatov. Občinski projekti nastajajo v sodelovanju občinske uprave, občinskega sveta, projektantov, izvajalcev, državnih ustanov in številnih drugih sodelujočih. Župan pri tem nosi politično odgovornost za usmeritve in odločitve, končni rezultat pa je praviloma delo širše skupnosti.
Ko se vrata občinske pisarne zaprejo, ostanejo družina in vnuki
Po pogovoru o projektih, proračunu in političnih kritikah se odpre tudi drugačna plat županovega življenja. Tista, ki je občani na uradnih dogodkih in sejah občinskega sveta ne vidijo pogosto.
Papež priznava, da županovanje posega v prosti čas in družinsko življenje. Obveznosti se ne končajo vedno s koncem delovnika, srečanja in dogodki pa pogosto zapolnijo tudi večere in konce tedna. Prav zato mu veliko pomenijo trenutki, ki jih lahko preživi z najbližjimi.
Ste se v teh osmih letih kdaj po posebej težkem dnevu vprašali, ali je vse skupaj vredno odrekanja? Kaj vam v takšnih trenutkih daje moč?
Da, pridejo tudi težki dnevi, ko se vprašaš o smislu odrekanja. Takrat mi največ pomenita podpora bližnjih in pogovor z občani. Ko vidiš, da je neka izboljšava ljudem olajšala življenje, dobi trud svoj smisel.
Kakšen je Jože Papež, ko za seboj zapre vrata občinske pisarne? In kako vaša družina doživlja županovanje?
Doma sem predvsem mož, oče in dedek. Trudim se, da občinske obveznosti vsaj za nekaj časa pustim ob strani in se posvetim bližnjim. Družina mi daje oporo in me spomni, kaj je v življenju najpomembnejše.
Moje obveznosti pogosto segajo v večere in konce tedna, zato družina občuti tudi mojo odsotnost. Hvaležen sem za njihovo razumevanje in podporo. Prosti čas se zato trudim preživeti z njimi čim bolj kakovostno.
Kaj vam pomeni vloga dedka? Vas vnuki tudi drugače spodbujajo k razmišljanju o prihodnosti Žužemberka?
Vnuki prinašajo posebno veselje in drugačen pogled na življenje. Največ pomenijo preprosti skupni trenutki, pogovor in igra. Ob tem še bolj razmišljam o tem, kakšno okolje bomo pustili prihodnjim generacijam.
Kaj vas najbolj sprosti, ko se želite vsaj za nekaj časa odmakniti od občinskih obveznosti?
Najbolj me sprostijo preproste stvari: mir, pogovor z domačimi, narava in druženje s prijatelji. Pomembno je, da si tudi ob zahtevnem delu vzamem nekaj časa zase. Tako lažje ohranjam energijo za nove obveznosti. Rad delam, tudi doma.
Katere življenjske vrednote so vam privzgojili starši in katere želite prenesti na svoje otroke ter vnuke?
Najpomembnejše se mi zdijo poštenost, delavnost in spoštovanje drugih. Želim si, da bi otroci in vnuki znali prevzeti odgovornost, vztrajati in ceniti družino. Pomembno pa je tudi, da ne pozabijo svojih korenin.
V njegovih odgovorih se večkrat ponovi misel o odgovornosti do prihodnjih generacij. Ne le pri družini, temveč tudi pri razmišljanju o občini, ki naj bi bila čez deset ali dvajset let dovolj privlačna, da bi mladi v njej želeli ostati.
»Pretehtali sta podpora ljudi in želja, da dokončamo začete projekte«
Zaključek drugega mandata za Jožeta Papeža ne pomeni zaključka politične poti. Odločil se je, da bo ponovno kandidiral za župana, pri čemer kot pomemben razlog izpostavlja nadaljevanje začetih projektov.
Njegova odločitev prihaja v času, ko so nekateri pomembni razvojni načrti že prešli iz pripravljalnih postopkov v naslednje faze, drugi pa še čakajo na izvedbo. Morebitni tretji mandat bi tako po njegovih besedah pomenil predvsem nadaljevanje dela, ob večjem poudarku na pravočasni pripravi projektov in jasnejšem obveščanju občanov.
Po dveh mandatih bi se lahko odločili za mirnejše življenje. Zakaj ste se kljub temu odločili za ponovno kandidaturo?
Odločitev sem dobro premislil, saj vem, koliko odgovornosti in odrekanja prinaša funkcija. Pretehtali sta podpora ljudi in želja, da dokončamo začete projekte. Verjamem, da lahko s pridobljenimi izkušnjami naredimo še korak naprej.
Če vam bodo občani zaupali še tretji mandat, kaj bi želeli narediti drugače? Katere tri naloge bi postavili na prvo mesto?
Več poudarka bi namenil pravočasni pripravi projektov in jasnemu obveščanju o njihovem poteku. Moje tri prednostne naloge bi bile osnovna infrastruktura v vseh naseljih, razvoj občinskega središča in kakovost življenja vseh generacij. Pri tem moramo ostati realni glede financiranja in rokov.
Žužemberk čez deset let: Kraj, kjer bodo mladi želeli ostati
Ob koncu pogovora se pogled od preteklih osmih let obrne proti prihodnosti. Kakšen bo Žužemberk čez desetletje? Bo imel dovolj stanovanj, kakovostne javne storitve in priložnosti za mlade? Bo znal razvijati turizem, ne da bi pri tem izgubil svojo naravno in kulturno dediščino?
To so vprašanja, na katera ne more odgovoriti en sam mandat, temveč dolgoročno delo občine in vseh, ki v njej živijo.
Kako si predstavljate Žužemberk čez deset let? Kakšen kraj bi si želeli zapustiti prihodnjim generacijam?
Želim si urejene in povezane občine, v kateri bodo mladi želeli ostati in ustvariti družino. Vidim več možnosti za stanovanja, delo, kakovostne javne storitve in turizem. Ob razvoju pa moramo ohraniti naravo, tradicijo in povezanost ljudi. Z modrostjo ohranjati ravnovesje med tem dvojim.
Ali obstaja srečanje ali stavek občana, ki se vas je v teh letih posebej dotaknil in vas spomnil, zakaj opravljate to delo?
Največ mi pomenijo iskrene zahvale ljudi, ki jim je urejena cesta, vodovod ali druga izboljšava olajšala vsakdan. Takšni pogovori me spomnijo, da za projekti niso samo številke. V prvi vrsti gre za ljudi in njihove potrebe.
Za konec še nekoliko osebno vprašanje. Če bi vas vnuk čez mnogo let vprašal: »Dedi, kaj si naredil za Žužemberk?«, kaj bi mu odgovorili?
Povedal bi mu, da sem se trudil po najboljših močeh za bolj urejen in prijazen Žužemberk. Vseh želja nismo mogli uresničiti, želeli pa smo izboljšati pogoje za življenje in ohraniti našo dediščino. Največ bi mi pomenilo, da bi ga prihodnje generacije doživljale kot lep in varen dom.
Sporočilo občanom ob zaključku drugega mandata
Osem let županovanja je obdobje, v katerem se zvrstijo številne odločitve, uresničeni projekti in tudi načrti, ki potrebujejo več časa. Za Jožetom Papežem sta dva mandata, v katerih so se po njegovih besedah premaknili številni infrastrukturni in razvojni projekti, pred občino pa ostajajo pomembne naloge.
Prenova nekdanje Iskrine stavbe, nadaljevanje urejanja vodovodnega omrežja in cest, začetek gradnje trgovsko-stanovanjskega kompleksa ter razvoj turizma bodo tudi v prihodnje med vprašanji, ki bodo zaznamovala življenje v Žužemberku. Kako hitro in v kakšnem obsegu bodo posamezni načrti uresničeni, bo odvisno od finančnih možnosti, postopkov in prihodnjih odločitev.
Preden pogovor zaključimo, župana prosimo še za sporočilo ljudem, s katerimi je v osmih letih sodeloval, se srečeval, včasih tudi razhajal v pogledih, a si z njimi deli isti kraj.
Kaj bi po osmih letih na čelu občine želeli povedati ljudem Žužemberka, tudi tistim, ki se z vami ne strinjajo vedno?
Hvala vsem za zaupanje, sodelovanje, pobude in tudi kritike. Spoštujem tudi mnenja tistih, ki se z menoj ne strinjajo. Žužemberk je naš skupni dom in želim si, da bi z odprtim dialogom ter sodelovanjem še naprej iskali dobre rešitve za vse njegove kraje. Ni naključje, da je moj slogan prav Gradimo z zaupanjem.
Ob zaključku drugega mandata Jože Papež tako ne govori le o projektih, ki so že za njim, temveč predvsem o tistih, ki jih želi videti dokončane. Njegovo osemletno delo bodo občani presojali po spremembah v svojem okolju, po uresničenih obljubah in po tem, kaj je še ostalo odprto.
O tem, kdo bo občino vodil v prihodnjem obdobju, bodo odločili volivci. Ne glede na volilni razplet pa ostaja vprašanje, ki presega posamezno župansko ime: kakšen Žužemberk bodo današnje generacije zapustile svojim otrokom in vnukom?
Spletno uredništvo Naša Dolenjska
