Obilno deževje je na Goriškem in širšem območju severne Primorske že povzročilo konkretno škodo. Na Trnovskem gozdu so v zadnjih 24 urah izmerili okoli 140 milimetrov padavin, kar pomeni približno 140 litrov vode na kvadratni meter. Zaradi razmočenega terena se je v Kromberku na cestišče porušil podporni zid, pri Vrtovčah v občini Ajdovščina pa se je sprožil zemeljski podor. Reka Vipava poplavlja, v njenem spodnjem toku je voda še naraščala.
Toda vremenskih nevšečnosti še ni konec.
Na Primorskem se danes krepi burja, katere sunki bodo na izpostavljenih mestih presegali 100 kilometrov na uro. Agencija Republike Slovenije za okolje je izdala oranžno opozorilo.
Na Trnovskem gozdu padlo kar 140 litrov dežja na kvadratni meter
Vremensko dogajanje v zadnjih 24 urah je bilo posebej izrazito na območju alpsko-dinarske pregrade in Primorske. Po jutranjih podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje je na širšem območju padlo od 70 do 105 milimetrov padavin, največje količine pa so izmerili prav na Trnovskem gozdu.
Na meteoroloških postajah Otlica in Zadlog so zabeležili približno 140 milimetrov dežja. To pomeni, da je na vsak kvadratni meter površine padlo okoli 140 litrov vode. Gre za izjemno veliko količino padavin v razmeroma kratkem času, ki močno obremeni vodotoke, odvodne sisteme in že razmočena pobočja.
Za primerjavo, v osrednji Sloveniji je v istem obdobju večinoma padlo okoli 60 milimetrov dežja, medtem ko so na vzhodu države izmerili od 10 do 30 milimetrov. Razlika kaže, kako izrazito je bilo vremensko dogajanje skoncentrirano na zahodni del Slovenije.
Velike količine dežja na Trnovskem gozdu vplivajo tudi na vodne razmere v nižje ležečih krajih. Voda se po pobočjih steka proti dolinam, pri tem pa se lahko povečajo pretoki manjših vodotokov in hudournikov. Kadar so tla že nasičena z vodo, se poveča tudi nevarnost zemeljskih zdrsov in podorov.
V Kromberku se je porušil podporni zid, pri Vrtovčah zemeljski podor
Obilne padavine so na Goriškem že povzročile posledice na cestni infrastrukturi. Po podatkih Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje se je v Kromberku na območju Mestne občine Nova Gorica zaradi razmočenega terena na cestišče porušil podporni zid.
Podoben dogodek so zabeležili v občini Ajdovščina, kjer se je v bližini naselja Vrtovče na cesto sprožil zemeljski podor. Oba dogodka kažeta, da nevarnost ob obilnem deževju ni povezana zgolj z naraslimi rekami, temveč tudi s stabilnostjo brežin, podpornih konstrukcij in pobočij.
Ko zemljina zaradi dolgotrajnega deževja vpije veliko vode, se njena teža poveča, hkrati pa se lahko zmanjša stabilnost posameznih plasti. Posledica so lahko zdrsi zemlje, kamenja in drugega materiala, ki lahko ogrozijo prometnice ali objekte pod pobočji.
Posebna previdnost je zato potrebna na cestah, ki potekajo pod strmimi brežinami, ter na območjih, kjer se po deževju pojavljajo novi izviri vode, razpoke v zemlji ali premikanje materiala. Tudi po prenehanju padavin se namreč razmere v razmočenih tleh ne stabilizirajo nujno takoj.
Vipava poplavlja, v spodnjem toku voda še narašča
Med najbolj izpostavljenimi vodotoki na Primorskem ostaja reka Vipava. Po hidrološkem opozorilu ARSO je reka poplavljala, njen pretok v zgornjem toku pa se je že ustalil. V spodnjem toku je voda še naraščala, zato so se poplavljene površine ob reki ohranjale.
Takšen razvoj je povezan s postopnim odtekanjem vode iz celotnega porečja. Čeprav lahko padavine v zgornjem delu doline že oslabijo, se večje količine vode še naprej pomikajo proti spodnjemu toku. Zato se lahko razlivanje ponekod nadaljuje tudi po izboljšanju vremena.
Poleg Vipave so v manjšem obsegu poplavljale oziroma se razlivale še nekatere druge slovenske reke, med njimi Idrijca, Reka, Rižana, Dragonja, Logaščica in Gradaščica. Visoki vodostaji so bili značilni predvsem za zahodno, južno in osrednjo Slovenijo.
Po napovedih hidrologov naj bi reke danes postopoma začele upadati, v soboto pa naj bi se vodnatost zmanjševala po vsej državi. Ob Vipavi se bodo lahko poplavljene površine ohranjale še del dneva.
Prebivalci ob reki naj bodo zato previdni predvsem na nižje ležečih cestah, poteh in zemljiščih, ki jih Vipava ob visokih vodostajih pogosto poplavlja. Posebej nevarno je prečkanje poplavljenih odsekov, saj voda lahko prekrije poškodbe vozišča ali druge ovire.
Gasilci posredovali zaradi zalitih objektov in podrtih dreves
Po podatkih Uprave RS za zaščito in reševanje so regijski centri za obveščanje zaradi vremenskih razmer zabeležili 33 dogodkov. Pri odpravljanju posledic je sodelovalo devet poklicnih in 20 prostovoljnih gasilskih društev.
Gasilci so večinoma posredovali zaradi črpanja meteorne in podtalne vode iz objektov. Na posameznih lokacijah so s protipoplavnimi vrečami zaščitili ogrožene objekte, s folijo prekrili dve poškodovani ostrešji in odstranjevali podrta drevesa.
Prijave težav so prihajale iz različnih delov države, med drugim tudi z območja Kanala. Vremenske razmere so tako že pred prihodom najmočnejše burje zahtevale posredovanje številnih ekip na terenu.
Ob takšnih dogodkih je posebej pomembna vloga prostovoljnih gasilcev, ki pogosto prvi prispejo na območja, kjer voda ogroža stanovanjske in gospodarske objekte. Njihovo delo pa se ne konča vedno s prenehanjem padavin, saj je treba izčrpati vodo, odstraniti nanose in zagotoviti osnovno varnost na prizadetih območjih.
Dež bo ponehal, vendar bo zapihala burja s sunki nad 100 kilometrov na uro
Čeprav bodo padavine danes postopoma slabele in do večera od severa večinoma ponehale, se bo na Primorskem okrepila burja. Po napovedih ARSO bodo njeni sunki popoldne in v prvem delu noči na soboto na izpostavljenih mestih presegali hitrost 100 kilometrov na uro.
Za Primorsko je zato izdano oranžno vremensko opozorilo, ki opozarja na nevarne vremenske razmere. Največ težav lahko močan veter povzroča na izpostavljenih cestnih odsekih, zlasti tam, kjer burja pogosto ovira promet težjih vozil.
Vozniki tovornih vozil, avtobusov in drugih vozil z večjo bočno površino bodo morali biti posebej pozorni na sunke vetra in morebitne prometne omejitve. Burja lahko nevarno premakne tudi nepritrjene predmete na dvoriščih, balkonih in terasah, zato jih je priporočljivo pravočasno zavarovati.
Močan veter lahko povzroča tudi lomljenje vej in poškodbe lažjih konstrukcij. Na območjih, kjer so tla zaradi deževja močno razmočena, pa je potrebna dodatna previdnost v bližini dreves.
Burja naj bi v drugem delu noči na soboto postopoma oslabela, vendar bo do takrat na izpostavljenih območjih predstavljala pomembno vremensko nevarnost.
Občutna ohladitev: Meja sneženja se bo spustila tudi do 500 metrov
Petkovo vreme bo zaznamovala tudi izrazita ohladitev. Temperature, ki so bile zjutraj marsikje še med 10 in 15 stopinjami Celzija, bodo čez dan občutno padle. Popoldne bo v notranjosti Slovenije le od 3 do 7 stopinj, na Primorskem pa okoli 10 stopinj Celzija.
Hladen zrak bo vplival tudi na mejo sneženja. Ta bo sredi dneva še na približno 1000 metrih nadmorske višine, proti večeru pa se bo v južnih krajih lahko spustila na okoli 500 metrov.
To pomeni, da bodo padavine v višje ležečih krajih lahko prehajale v sneg. Na območjih, kjer bo meja sneženja dovolj nizka, se lahko pojavijo tudi prve izrazitejše zimske razmere, predvsem na višje ležečih cestah in prelazih.
Na Goriškem bo občutek mraza dodatno stopnjevala burja, zato bodo razmere precej drugačne kot v preteklih dneh. Po obilnem deževju bo sledil hiter prehod v hladnejše, vetrovno vreme, ki bo zahtevalo več previdnosti tudi pri dejavnostih na prostem.
Sobota bo sončna, a mrzla, v nedeljo se vrača dež
Po vremensko zahtevnem petku se bo v soboto vreme precej izboljšalo. Po napovedih ARSO bo pretežno jasno, dopoldne pa se bo po nižinah v notranjosti Slovenije še zadrževala megla oziroma nizka oblačnost.
Jutro bo hladno. Najnižje temperature bodo večinoma od minus štiri do ene stopinje Celzija, na Primorskem okoli tri stopinje. Marsikje bo nastala slana, zato bodo lahko posamezne površine zjutraj spolzke.
Najvišje dnevne temperature bodo v soboto od 4 do 9 stopinj, na Primorskem pa do 13 stopinj Celzija. Burja bo oslabela in bo večinoma šibka, zato bodo razmere na Goriškem občutno prijetnejše kot v petek.
Toda izboljšanje ne bo dolgotrajno. V nedeljo bo sprva še dokaj jasno, nato pa se bo od jugozahoda postopoma pooblačilo. Popoldne bo na Primorskem in Notranjskem občasno rosilo ali rahlo deževalo.
V ponedeljek se bodo padavine znova okrepile, pogostejše pa bodo predvsem v zahodni in osrednji Sloveniji. Zapihal bo jugozahodni veter, temperature pa bodo nekoliko višje.
Za Goriško to pomeni, da bo sobota najbolj ugoden dan v prihajajočem koncu tedna, medtem ko bo nedelja že prinesla novo poslabšanje vremena.
Po obilnem deževju previdnost ostaja nujna
Današnje razmere na Goriškem kažejo, kako hitro lahko obilne padavine povzročijo različne težave na razmeroma majhnem območju. Na Trnovskem gozdu so zabeležili izjemne količine dežja, v Vipavski dolini je reka prestopila bregove, v Kromberku in pri Vrtovčah pa so se pojavile posledice razmočenega terena.
Čeprav bo dež do večera večinoma ponehal, se bo nevarnost preselila predvsem na izpostavljena območja, kjer bo pihala močna burja. Prebivalci naj zato spremljajo aktualna vremenska opozorila, vozniki pa prometne informacije in morebitne omejitve.
Goriška je v zadnjih 24 urah doživela izrazito vremensko poslabšanje, njegove posledice pa bodo ponekod vidne še po umiritvi padavin. Ob poplavljanju Vipave, zemeljskih podorih in napovedanih sunkih burje nad 100 kilometrov na uro previdnost ostaja ključna tudi v prihodnjih urah.
Spletno uredništvo Goriške novice
