Ameriški predsednik Donald Trump se je po torkovih vmesnih volitvah znašel pred povsem drugačno politično resničnostjo. Demokrati so po projekcijah vodilnih ameriških medijev osvojili večino tako v predstavniškem domu kot v senatu, republikanci pa so izgubili tudi v zveznih državah, ki so še pred dvema letoma veljale za zanesljiva Trumpova oporišča. Predsednik je na poraz odgovoril z očitki republikanskim kandidatom in televiziji Fox News, hkrati pa vztrajal, da bi njegova stranka prepričljivo zmagala, če bi bil sam na glasovnici.
Toda povolilne raziskave kažejo precej širše nezadovoljstvo Američanov: visoki življenjski stroški, vojna z Iranom in gospodarska politika so zaznamovali volilno odločanje.
Rezultat odpira novo obdobje Trumpovega predsedovanja, v katerem bo moral računati z demokratsko večino v obeh domovih kongresa.
Volilna noč, ki je spremenila politično razmerje v Washingtonu
V Združenih državah Amerike so v torek, 3. novembra, potekale vmesne kongresne volitve, na katerih so volivci odločali o vseh 435 sedežih v predstavniškem domu in 35 sedežih v senatu. Poleg tega so v številnih zveznih državah izbirali guvernerje in druge predstavnike oblasti.
Po projekcijah televizije CBS News, agencije Associated Press in poročanju Reutersa so demokrati dosegli dovolj zmag, da bodo januarja 2027 prevzeli večino v obeh domovih ameriškega kongresa. Nekatera posamezna tekmovanja ob prvih jutranjih poročilih še niso bila zaključena, vendar skupni izid ni več odvisen od vseh preostalih rezultatov.
Takšen razplet je pomemben, ker so republikanci v prvih dveh letih Trumpovega drugega predsedniškega mandata obvladovali Belo hišo in oba domova kongresa. To je predsedniku omogočalo lažje uresničevanje zakonodajnih prednostnih nalog, čeprav tudi znotraj republikanske stranke ni bilo vedno popolnega soglasja.
Od januarja se bo razmerje spremenilo. Demokrati bodo lahko odločali o dnevnem redu kongresnih odborov, vodili parlamentarne preiskave in zavračali zakonske predloge, ki jih ne podpirajo. Trump bo ostal predsednik ZDA, vendar bo njegovo sodelovanje s kongresom bistveno bolj odvisno od pogajanj med strankama.
Trump: Če bi bil jaz na glasovnici, bi zmagali
Ko so začeli prihajati rezultati iz ključnih zveznih držav, se je Trump odzval na svojem družbenem omrežju Truth Social. Vztrajal je, da republikanski poraz ni posledica njegove politike, temveč dejstva, da sam ni kandidiral.
»Nisem bil na glasovnici, in če bi bil, bi zmagali z veliko večino,« je sporočil predsednik.
Podobno je pozneje pojasnjeval tudi v telefonskem pogovoru s CBS News. Dejal je, da nekateri republikanski kandidati volivcem niso bili všeč, drugi pa po njegovih besedah niso imeli njegove podpore oziroma zaupanja njegovih privržencev. Zato naj del republikanske volilne baze sploh ne bi prišel na volišča.
Vendar je prav Trump med predvolilno kampanjo večkrat pozival svoje podpornike, naj glasujejo, kot da bi bil na glasovnici tudi sam. Udeleževal se je številnih shodov, podprl vrsto kandidatov in v posameznih republikanskih predizborih dejavno posegal v odločanje o tem, kdo bo zastopal stranko.
Zato je njegov povolilni argument sprožil tudi vprašanje, koliko odgovornosti za rezultat nosijo kandidati in koliko politična usmeritev predsednika, ki je bil osrednja osebnost republikanske kampanje.
Krivdo pripisal tudi Fox News
Trumpovo nezadovoljstvo ni ostalo omejeno na republikanske politike. Na družbenem omrežju je ostro napadel tudi televizijo Fox News, ki tradicionalno nagovarja velik del konservativnega občinstva in je pomemben medij za republikanske volivce.
Predsednika je posebej razjezila odločitev televizije, da v program povabi nekdanjega newyorškega župana Billa de Blasia, demokrata in dolgoletnega Trumpovega kritika.
Trump je Fox News očital, da z dajanjem prostora demokratskim predstavnikom škoduje republikancem, in televizijo neposredno označil za soodgovorno za volilne izgube.
Očitki so zanimivi tudi zato, ker je Trump s Fox News že večkrat prihajal v spor zaradi poročanja ali gostov, ki niso sledili njegovim političnim stališčem. Tokrat pa je televizijo obtožil odgovornosti za rezultat volitev, čeprav so številne povolilne raziskave pokazale, da so bile za volivce pomembne predvsem gospodarske in zunanjepolitične teme.
Televizija na predsednikove najnovejše očitke v prvih poročilih še ni podala vsebinskega odziva.
Texas: Demokrati dosegli zmagi, ki sta še pred kratkim veljali za težko predstavljivi
Med najbolj odmevnimi rezultati je dogajanje v Teksasu, eni največjih in tradicionalno republikanskih zveznih držav. Demokratski kandidat James Talarico je po projekcijah premagal republikanca Kena Paxtona in osvojil sedež v ameriškem senatu.
Trump je v republikanskem predizboru podprl Paxtona, čeprav je bil ta že pred volitvami obremenjen z različnimi političnimi in pravnimi polemikami. Republikanski senator John Cornyn, ki je izgubil strankarsko nominacijo, je po razglasitvi rezultata Talaricu čestital.
Demokrati so v Teksasu dosegli tudi pomembno zmago na guvernerskih volitvah. Gina Hinojosa je po projekcijah premagala dolgoletnega republikanskega guvernerja Grega Abbotta, ki je državo vodil tri mandate.
Hinojosa bo ob potrditvi rezultata prva ženska latinskoameriškega rodu na položaju guvernerke Teksasa. Zmaga je še posebej odmevna, ker republikanci položaj guvernerja te zvezne države obvladujejo že več desetletij.
Trump se je na Abbottov poraz odzval z očitki, da se je guverner v zadnjih mesecih politično oddaljil od republikanskih načel. Toda poraz v Teksasu je bil del širšega premika, ki ni prizadel zgolj kandidatov z različnimi odnosi do predsednika.
Kansas, Južna Karolina in Maine: Demokrati prodrli v republikanska oporišča
Pomembne spremembe so se zgodile tudi v drugih zveznih državah. V Kansasu je demokrat Adam Hamilton po projekcijah osvojil senatni sedež, kar je zgodovinski uspeh za stranko v državi, kjer republikanci že dolgo prevladujejo na zvezni ravni.
Hamilton je v kampanji poudarjal potrebo po sodelovanju med političnimi tabori, gospodarska vprašanja in nezadovoljstvo z razmerami v državi. Njegova zmaga je pokazala, da so demokrati uspeli pridobiti podporo tudi med volivci, ki so na prejšnjih volitvah podpirali republikance.
V Južni Karolini je demokratski kandidat premagal Darline Graham, ki jo je podprl Trump. Gre za državo, v kateri je predsednik na volitvah leta 2024 zmagal z veliko prednostjo, zato je rezultat pritegnil posebno pozornost ameriških političnih analitikov.
V Mainu je demokrat Troy Jackson premagal dolgoletno republikansko senatorko Susan Collins. Ta je v senatu delovala približno tri desetletja in je bila znana tudi po tem, da je pri posameznih vprašanjih glasovala drugače od večine republikanske stranke.
Demokrati so po projekcijah osvojili še več drugih pomembnih senatnih sedežev, med drugim v Ohiu, Iowi in Severni Karolini. Prav širina teh zmag je omogočila spremembo večine v zgornjem domu kongresa.
Zakaj so volivci kaznovali republikance?
Povolilne raziskave, ki so jih za ameriške medije izvedle raziskovalne organizacije, kažejo, da je bilo nezadovoljstvo z gospodarskimi razmerami eden osrednjih dejavnikov volitev.
Po podatkih, ki jih navaja Reuters, je približno polovica sodelujočih volivcev vmesne volitve razumela kot priložnost za izražanje nasprotovanja predsedniku. Približno tri četrtine jih je bilo nezadovoljnih ali jeznih zaradi smeri, v katero se razvijajo Združene države.
Posebej pomemben je podatek, da je okoli 70 odstotkov anketiranih želelo močnejši kongresni nadzor nad predsednikom. To kaže, da del volivcev ni odločal samo o posameznih kandidatih, temveč tudi o razmerju moči med Belo hišo in kongresom.
Visoki življenjski stroški, cene energentov, stanovanjska dostopnost in zdravstveni izdatki so bili pomembne teme predvolilne kampanje. Demokrati so gospodarske težave povezovali s Trumpovo carinsko politiko in vojno z Iranom, republikanci pa so poudarjali priseljevanje, varnost in kulturnopolitična vprašanja.
Pri razlagi rezultatov je treba upoštevati, da povolilne ankete merijo stališča sodelujočih volivcev in ne omogočajo enostavnega pripisovanja vseh volilnih odločitev enemu samemu vzroku. Kljub temu podatki kažejo, da so bila gospodarska vprašanja za številne volivce pomembnejša od tem, ki jih je v ospredje postavljala republikanska kampanja.
Vojna z Iranom postala pomemben politični dejavnik
Posebno pozornost je pritegnila tudi vojna z Iranom, ki je vplivala na razmere na energetskih trgih in politično razpravo v ZDA.
Trump je v pogovoru za Fox News po volitvah priznal, da je vojna verjetno prispevala k slabšemu rezultatu republikancev. Po njegovih besedah so bile odločitve glede Irana po njegovem prepričanju pravilne, vendar so imele politično ceno.
Za del ameriških volivcev je bila pomembna predvsem povezava med zunanjepolitičnimi odločitvami in domačimi gospodarskimi razmerami. Višje cene energije in širši stroški konflikta so bili pogosta tema demokratskih kandidatov.
Predsednik je obenem vztrajal, da bo o nadaljevanju oziroma končanju ameriških vojaških operacij odločala njegova administracija. Njegove izjave ne pomenijo, da je že napovedal spremembo ameriške politike do Irana.
Volilni rezultat pa bo vplival na politično okolje, v katerem bo morala Bela hiša v prihodnje pojasnjevati svoje odločitve o financiranju, vojaških operacijah in zunanjepolitičnih ciljih.
Trumpovo odobravanje po povolilnih raziskavah pri 38 odstotkih
Po zgodnjih podatkih povolilnih raziskav CBS News je Trumpovo delo odobravalo približno 38 odstotkov vprašanih volivcev. Gre za nizko raven podpore, primerljivo oziroma nižjo od nekaterih preteklih predsednikov na vmesnih volitvah, ko je njihova stranka izgubila kongresno večino.
Ta podatek je pomemben, ker je Trump v kampanji poskušal mobilizirati svojo tradicionalno volilno bazo in prepričati volivce, da so republikanski kandidati nujni za nadaljevanje njegovega političnega programa.
Rezultati kažejo, da mobilizacija ni zadostovala za ohranitev večine. Demokrati so napredovali tako v mestnih kot podeželskih območjih ter v okrožjih z različnimi socialnimi in demografskimi značilnostmi.
Reuters je ob analizi prvih rezultatov poročal, da so republikanci izgubili podporo v veliki večini okrožij, kjer je bilo štetje že dovolj napredovalo za primerjavo s prejšnjimi volitvami. Posebej opazni so bili premiki v nekaterih območjih z velikim deležem latinskoameriškega prebivalstva, kjer je Trump leta 2024 dosegel pomembne uspehe.
Takšni premiki so za obe stranki pomembni tudi zaradi priprav na predsedniške volitve leta 2028, čeprav izid vmesnih volitev sam po sebi ne določa prihodnjih predsedniških rezultatov.
Trump demokratom čestital, a odgovornosti za poraz ni prevzel
Kljub ostrim objavam na družbenih omrežjih je Trump v telefonskem pogovoru s CBS News demokratom čestital za volilni uspeh.
Dejal je, da se veseli sodelovanja z njimi pri vprašanjih, ki bodo po njegovem mnenju koristila državi. Podobno je v pogovoru za Fox News priznal, da so demokrati opravili dobro delo.
Vendar je hkrati vztrajal, da republikanci niso izgubili zaradi njegove osebne priljubljenosti ali politike. Ponovil je prepričanje, da bi bil rezultat drugačen, če bi sam kandidiral.
Predsednik je napovedal tudi uporabo pravice veta, če bi kongres sprejel zakone, ki jih ne bi podpiral. To pomeni, da bo lahko zavrnil zakonodajo demokratske večine, čeprav bodo demokrati nadzorovali oba domova.
Za preglasovanje predsedniškega veta sta potrebni dvotretjinski večini v predstavniškem domu in senatu. Brez takšne podpore lahko predsednik prepreči uveljavitev zakona, četudi ga kongres sprejme z navadno večino.
Kaj demokratska večina pomeni za Trumpovi zadnji dve leti?
Z novim razmerjem moči se bo bistveno spremenilo delovanje ameriške zvezne politike. Demokrati bodo lahko prevzeli vodenje kongresnih odborov in začeli preiskave, povezane z delovanjem Trumpove administracije.
Po poročanju Associated Press se med možnimi področji parlamentarnega nadzora omenjajo gospodarska politika, ravnanje administracije, poslovne povezave predsednikove družine in posamezne preiskave, ki so bile predmet političnih polemik.
Kongresni odbori imajo pooblastila za zaslišanja in pridobivanje dokumentov, vendar bodo konkretni obseg in prednostne naloge morebitnih preiskav odvisni od odločitev nove demokratske večine.
Še posebej pomembna bo sprememba v senatu, ki sodeluje pri potrjevanju številnih predsednikovih imenovanj, vključno z zveznimi sodniki in člani administracije. Demokratska večina bo lahko zavrnila kandidate, ki ne bodo imeli zadostne podpore.
Obenem pa bodo demokrati morali odločati, kako bodo svoje nove pristojnosti uporabljali in katere zakonodajne predloge bodo postavili v ospredje. Sam nadzor nad kongresom namreč ne pomeni, da bodo lahko brez sodelovanja Bele hiše uresničili celoten politični program.
Začenja se novo obdobje ameriške politike
Vmesne volitve leta 2026 so prinesle pomembno spremembo političnega ravnovesja v Združenih državah. Demokrati so po projekcijah prevzeli oba domova kongresa, republikanci pa izgubili tudi v nekaterih dolgoletnih oporiščih.
Trump se je na rezultat odzval z več različnimi pojasnili. Odgovornost je pripisal republikanskim kandidatom, odsotnosti svojega imena na glasovnici in televiziji Fox News, obenem pa priznal, da je na razpoloženje volivcev vplivala tudi vojna z Iranom.
Povolilne raziskave kažejo, da so številni Američani nezadovoljni z življenjskimi stroški in politično usmeritvijo države ter si želijo močnejšega nadzora nad predsedniško oblastjo. To so pomembna sporočila volitev, čeprav posamezni volivci za svojo odločitev navajajo različne razloge.
Trump bo v Beli hiši ostal do konca mandata, vendar bo od januarja 2027 deloval ob kongresu, ki ga bosta vodili opozicijski demokratski večini. To bo vplivalo na sprejemanje zakonov, potrjevanje imenovanj in parlamentarni nadzor nad administracijo.
Predsednik trdi, da bi sam zmagal. Volilni rezultat pa kaže, da republikanska stranka brez njegovega imena na glasovnici ni uspela obdržati oblasti v kongresu. Vprašanje, kako se bosta obe stranki odzvali na to spremembo, bo zaznamovalo naslednji dve leti ameriške politike.
Spletno uredništvo Toti Maribor
