Na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana so se pojavili resni očitki o psihičnem nasilju nad zaposlenimi, neprimernem ravnanju vodstvenih delavcev in domnevnih nepravilnostih pri obravnavi pacientov. Anonimno pismo, ki je zaokrožilo tudi po družbenih omrežjih, opozarja na strah zaposlenih pred prijavljanjem nepravilnosti in celo na okoliščine smrti pacientke.
Vodstvo UKC Ljubljana večino očitkov zavrača, Ministrstvo za zdravje pa je potrdilo, da je prejelo predlog za izvedbo nadzora.
Anonimno pismo razkriva hude obtožbe
Na razmere na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana je javnost opozorilo anonimno pismo, katerega avtorji se predstavljajo kot zaposleni. V njem opisujejo domnevno nevzdržno delovno okolje, psihično nasilje, poniževanje sodelavcev in strah pred posledicami prijavljanja nepravilnosti. Po njihovih navedbah naj bi posamezni zaposleni kričali na sodelavce in se do njih neprimerno vedli tudi v navzočnosti pacientov.
Kot danes poroča 24ur.com, podpisniki opozarjajo tudi na domnevno nepravično ocenjevanje delovne uspešnosti in favoriziranje posameznikov, ki naj bi bili v dobrih odnosih z vodstvom. Trdijo, da notranji postopki niso prinesli ustreznih rešitev, čeprav naj bi bile nepravilnosti že večkrat prijavljene.
Očitki so resni, vendar anonimno pismo samo po sebi ne dokazuje, da so se vsa opisana ravnanja tudi zgodila. Na 24ur.com so zato poiskali pojasnila vodstva UKC Ljubljana in Ministrstva za zdravje ter govorili tudi z viri iz ustanove, ki opozarjajo na napete medosebne odnose.
Najresnejši očitki povezani s smrtjo pacientke
Posebej skrb vzbujajoč del pisma se nanaša na varnost bolnikov. Avtorji zatrjujejo, da naj bi prišlo do več težav pri oživljanju pacientov, izpostavljajo pa primer pacientke, ki je umrla avgusta letos. Po njihovih navedbah naj ne bi bila deležna ustreznega spremljanja zdravstvenega stanja, dogodek pa naj ne bi bil pravočasno prijavljen v sistem za obravnavo varnostnih odklonov.
V UKC Ljubljana so potrdili, da je pacientka v začetku avgusta umrla po nenadnem poslabšanju zdravstvenega stanja in srčnem zastoju, vendar očitke o neustrezni oskrbi zavračajo. Pojasnjujejo, da je bila nekaj dni pred smrtjo premeščena iz intenzivne enote na bolniški oddelek, pri čemer glede na takratno klinično oceno neprekinjeno spremljanje z monitorjem in poostren nadzor nista bila potrebna.
Po navedbah UKC je bilo oživljanje izvedeno v skladu z veljavnimi smernicami, vendar neuspešno. Dogodek so obravnavali na strokovnih sestankih, 27. avgusta pa je bil prijavljen tudi v sistem za sporočanje varnostnih incidentov in tveganj. Razširjeno varnostno obravnavo so zaključili 22. oktobra.
Čeprav po oceni pristojnih v UKC dogodek ni izpolnjeval kriterijev za opozorilni nevarni dogodek, so po obravnavi sprejeli ukrepe za izboljšanje komunikacije med zaposlenimi, dokumentiranja in pravočasne obravnave varnostnih dogodkov. Katere konkretne pomanjkljivosti so ugotovili, niso podrobneje pojasnili.
Ministrstvo prejelo predlog za nadzor, UKC večino očitkov zavrača
Ministrstvo za zdravje je potrdilo, da je prejelo predlog za izvedbo nadzora nad razmerami na kliniki. Predlog trenutno proučuje, od UKC Ljubljana pa bo zahtevalo opredelitev do navedb in ustrezna pojasnila. To pomeni, da nadzor za zdaj še ni bil odrejen in da pristojni še niso sprejeli zaključkov o utemeljenosti očitkov.
Vodstvo UKC Ljubljana poudarja, da ima vzpostavljene notranje mehanizme za preprečevanje trpinčenja in zaščito zaposlenih. Med njimi so pooblaščenci za nenasilje, mediatorji, zaupnik za prijavitelje in možnosti anonimnega prijavljanja varnostnih odklonov.
Na vprašanja o domnevnem šikaniranju so v UKC opozorili tudi na starejši sodni primer, v katerem je bila ugotovljena odškodninska odgovornost delodajalca zaradi trpinčenja nekdanje zaposlene. Pojasnili so, da poznejša notranja komisija pri treh obravnavanih ravnanjih ni ugotovila elementov trpinčenja ali diskriminacije, je pa zaznala skrhane medosebne odnose in negativno delovno klimo.
Po podatkih UKC so v celotnem zavodu med letoma 2021 in 2025 obravnavali 80 primerov, povezanih z domnevnim trpinčenjem oziroma neprimernimi ravnanji. Podatkov posebej za Nevrološko kliniko niso mogli zagotoviti, saj evidence ne vodijo na način, ki bi omogočal takšno razčlenitev.
Potrdili tudi preverjanje nepooblaščenih vpogledov v zdravstveno dokumentacijo
Med očitki anonimnega pisma se pojavljajo tudi navedbe o morebitnih nezakonitih vpogledih v zdravstveno dokumentacijo pacientov. V UKC Ljubljana so potrdili, da notranji postopek zaradi suma nepooblaščenih vpogledov dejansko poteka, vendar ni omejen samo na Nevrološko kliniko.
Postopek se je začel na pobudo pacientov, vodi pa ga pooblaščena oseba za varstvo osebnih podatkov. Po navedbah UKC je preverjanje v zaključni fazi, zato ugotovitev o morebitnih kršitvah še ni mogoče predstavljati kot dokončnih.
Ob tem se pojavlja tudi vprašanje, ali je anonimno pismo povezano s prihajajočimi kadrovskimi odločitvami. Po neuradnih informacijah 24ur.com naj bi se predstojnici enega od oddelkov iztekal mandat, eden od virov pa opozarja, da bi lahko ponovno odpiranje starejših sporov vplivalo na postopek izbire novega vodstva. Toda tudi ta razlaga ostaja nepotrjena in sama po sebi ne zmanjšuje potrebe po preverjanju očitkov.
Kaj se bo zgodilo z opozorili zaposlenih?
Nevrološka klinika se je z vprašanji varnosti pacientov in odnosov med zaposlenimi soočala že v preteklosti. Leta 2015 je izredni upravni nadzor razkril več sistemskih pomanjkljivosti, med drugim pri evidentiranju zdravil, obravnavi opozorilnih dogodkov, organizaciji dela in komunikaciji med zaposlenimi.
Sedanje navedbe zato znova odpirajo vprašanje, ali notranji nadzorni mehanizmi dovolj učinkovito zaznavajo težave in ali zaposleni zaupajo postopkom, ki so jim na voljo. Anonimna opozorila niso dokaz nepravilnosti, vendar jih tudi ni mogoče zavrniti zgolj zato, ker njihovi avtorji ne želijo razkriti identitete.
Najpomembnejše vprašanje ostaja varnost pacientov. Čeprav UKC Ljubljana zagotavlja, da je bila obravnava umrle pacientke strokovno ustrezna, bodo za razjasnitev vseh okoliščin pomembni preverljivi podatki, strokovne ugotovitve in morebitni nadaljnji nadzorni postopki.
Odločitev Ministrstva za zdravje o tem, ali bo uvedlo nadzor, bo zato pomembna tako za zaposlene kot za paciente in njihove svojce. Le temeljita ter nepristranska obravnava lahko pokaže, kateri očitki so utemeljeni, katere težave so organizacijske narave in ali so potrebni dodatni ukrepi.
Spletno uredništvo Naša Ljubljana
