Brazilija je pred eno najpomembnejših političnih odločitev zadnjih let. V današnjem drugem krogu predsedniških volitev se za vodenje največje latinskoameriške države potegujeta aktualni predsednik Luiz Inácio Lula da Silva in senator Flávio Bolsonaro, sin nekdanjega predsednika Jaira Bolsonara. Prvi krog je prinesel presenečenje, saj je Bolsonaro prejel več glasov od Lule, zadnje javnomnenjske raziskave pa kažejo izjemno tesno tekmo. Volitve niso zgolj odločanje med dvema kandidatoma, temveč tudi med različnima pogledoma na gospodarstvo, socialno politiko, demokratične institucije in odnose z Združenimi državami Amerike.
Več kot sto milijonov brazilskih volivcev je danes povabljenih na volišča, kjer odločajo, kdo bo državo vodil prihodnja štiri leta. Drugi krog predsedniških volitev poteka v ozračju izrazite politične polarizacije, ki Brazilijo spremlja že več let, še posebej pa se je zaostrila po volitvah leta 2022.
Na eni strani je 80-letni Lula da Silva, dolgoletni voditelj brazilske levice, ki se poteguje za še en predsedniški mandat. Na drugi strani stoji 45-letni Flávio Bolsonaro, senator iz Ria de Janeira in predstavnik desnice, ki želi nadaljevati politično zapuščino svojega očeta.
Čeprav je bil Jair Bolsonaro dolga leta osrednja osebnost brazilske desnice, tokrat sam ne kandidira. Zaradi obsodbe, povezane s poskusom državnega udara po volilnem porazu leta 2022, je izgubil možnost kandidiranja, politično gibanje, ki ga je ustvaril, pa je v predsedniško tekmo poslalo njegovega sina.
Prvi krog je prinesel tesno razliko
V prvem krogu, ki je potekal 4. oktobra, je Flávio Bolsonaro po uradnih podatkih brazilskega vrhovnega volilnega sodišča prejel 56,1 milijona glasov oziroma 47,03 odstotka veljavnih glasov. Lula da Silva je zbral 53,9 milijona glasov oziroma 45,16 odstotka.
Razlika med kandidatoma je znašala približno 2,2 milijona glasov. Ker nobeden ni dosegel absolutne večine veljavnih glasov, je bil potreben drugi krog, v katerem se pomerita samo dva najbolje uvrščena kandidata.
Rezultat prvega kroga je pokazal, kako močno je brazilsko volilno telo razdeljeno. Oba kandidata imata obsežno in zvesto volilno bazo, zato je lahko odločilno predvsem to, kako uspešno bosta pritegnila neopredeljene volivce in tiste, ki so v prvem krogu podprli druge kandidate.
Pomembna bo tudi volilna udeležba. V prvem krogu je po podatkih brazilskih medijev na volišča ni prišlo nekaj več kot petina volilnih upravičencev. Če se bo delež udeležencev v posameznih regijah danes občutneje spremenil, lahko to vpliva na končni rezultat.
Zadnje ankete kažejo skoraj izenačeno podporo
Tik pred drugim krogom so brazilske javnomnenjske raziskave pokazale izjemno majhno razliko med kandidatoma.
Raziskava inštituta Datafolha, opravljena 23. in 24. oktobra med 4.050 volivci v 124 občinah, je Fláviu Bolsonaru pripisala 51 odstotkov veljavnih glasov, Luli pa 49 odstotkov. Razlika je znotraj dvomestne statistične napake raziskave, ki znaša dve odstotni točki.
Podobno sliko je pokazala raziskava CNT/MDA, izvedena med 21. in 23. oktobrom na vzorcu 2.002 volivcev. Po njej bi Bolsonaro prejel 50,7 odstotka, Lula pa 49,3 odstotka veljavnih glasov. Tudi v tem primeru razlika ne presega statistične napake.
To pomeni, da iz anket ni mogoče zanesljivo sklepati o končnem izidu. Pomembno vlogo lahko odigrajo udeležba, regionalne razlike in odločitve volivcev, ki so se do zadnjega trenutka še odločali.
Brazilija je izjemno velika in raznolika država, zato se politična podpora med posameznimi območji močno razlikuje. Kandidata morata nagovoriti volivce iz gospodarsko razvitih mest, podeželja, revnejših severovzhodnih zveznih držav in številnih drugih okolij z različnimi pričakovanji.
Lula stavi na socialne programe in zaščito najranljivejših
Luiz Inácio Lula da Silva je eden najbolj prepoznavnih brazilskih politikov. Državo je vodil že med letoma 2003 in 2010, na predsedniški položaj pa se je vrnil leta 2023, potem ko je na volitvah premagal Jaira Bolsonara.
Njegova politična podpora tradicionalno temelji na delavskem razredu, prebivalcih z nižjimi prihodki in volivcih, ki podpirajo močnejšo vlogo države pri zmanjševanju socialnih razlik.
V sedanji kampanji poudarja socialne programe, gospodarske ukrepe za pomoč prebivalstvu in pomen demokratičnih institucij. Pred drugim krogom je predstavil tudi ukrepe za zmanjševanje zadolženosti gospodinjstev, s katerimi želi odgovoriti na finančne težave številnih Brazilcev.
Lula opozarja, da bi sprememba oblasti lahko pomenila tudi drugačno usmeritev države pri socialni politiki, zaščiti okolja in odnosu do pravosodja.
Njegovi nasprotniki mu po drugi strani očitajo gospodarske težave, visoke življenjske stroške in nezadostno učinkovitost pri zagotavljanju javne varnosti. Prav ti vprašanji sta bili med osrednjimi temami letošnje volilne kampanje.
Bolsonaro obljublja ostrejši boj proti kriminalu
Flávio Bolsonaro je dolgoletni politik in senator, ki se je v predsedniški tekmi uveljavil kot naslednik političnega gibanja svojega očeta. Njegova kampanja temelji predvsem na vprašanjih javne varnosti, gospodarskih stroškov in konservativnih družbenih vrednot.
Med ključnimi obljubami so strožji ukrepi proti kriminalu, zmanjšanje cen hrane in izboljšanje gospodarskih razmer. Poudarja tudi potrebo po spremembah v delovanju pravosodja.
Pomemben del njegovega političnega sporočila je povezan z obsodbo Jaira Bolsonara. Flávio se zavzema za pomilostitev oziroma amnestijo svojega očeta, kar je postalo eno najbolj spornih vprašanj kampanje.
Kritiki opozarjajo, da bi takšni ukrepi lahko posegli v odgovornost za dogodke po predsedniških volitvah leta 2022, ko so podporniki nekdanjega predsednika nasprotovali priznanju volilnega poraza. Bolsonaro in njegovi podporniki pa trdijo, da so bili sodni postopki politično motivirani.
Razlike med kandidatoma se tako ne nanašajo samo na gospodarsko politiko, temveč tudi na razumevanje pristojnosti državnih institucij, neodvisnosti sodstva in politične odgovornosti.
Volitve spremljajo tudi ZDA
Izid brazilskih volitev pozorno spremljajo tudi v Washingtonu. Brazilija je največje gospodarstvo Latinske Amerike in pomembna članica skupine BRICS, ki povezuje več velikih gospodarstev zunaj tradicionalnega zahodnega zavezništva.
Flávio Bolsonaro zagovarja tesnejše odnose z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in okrepitev gospodarskega sodelovanja z Združenimi državami. Med področji, ki jih izpostavlja, so tudi strateške surovine in redki minerali.
Lula po drugi strani zagovarja bolj samostojno zunanjo politiko ter ohranjanje odnosov z različnimi svetovnimi partnerji, vključno s Kitajsko in drugimi članicami BRICS.
Ameriško-brazilski odnosi so bili v zadnjem obdobju obremenjeni s trgovinskimi napetostmi, carinami in političnimi spori glede ravnanja brazilskih pravosodnih institucij.
Zato bo odločitev brazilskih volivcev pomembna tudi za širšo regijo. Sprememba zunanjepolitične usmeritve Brazilije bi lahko vplivala na njene odnose z ZDA, Kitajsko, sosednjimi državami in mednarodnimi organizacijami.
Draginja in varnost sta med glavnimi skrbmi volivcev
Čeprav mednarodna javnost brazilske volitve pogosto spremlja predvsem skozi politično rivalstvo med levico in desnico, so za številne prebivalce odločilna povsem vsakdanja vprašanja.
Med njimi so cene hrane, zadolženost gospodinjstev, možnosti zaposlovanja, dostopnost javnih storitev in osebna varnost.
Brazilija se že vrsto let sooča z velikimi socialnimi razlikami. Medtem ko so nekateri deli države gospodarsko zelo razviti, v drugih številni prebivalci živijo v revščini ali imajo omejen dostop do kakovostnega zdravstva, izobraževanja in infrastrukture.
Posebej občutljivo je vprašanje kriminala. Organizirane kriminalne združbe, nasilje in občutek negotovosti pomembno vplivajo na politične razprave, kandidata pa ponujata različne pristope k reševanju teh težav.
Lula poudarja socialne ukrepe in gospodarsko vključevanje prebivalstva, Bolsonaro pa strožjo varnostno politiko in odločneje zastavljeno kaznovanje kriminala.
Volivci bodo zato danes odločali tudi o tem, kateremu pristopu bolj zaupajo in kateri kandidat jih je prepričal s konkretnimi obljubami.
Izid bo pomemben tudi za prihodnost brazilske demokracije
Brazilske predsedniške volitve imajo posebno težo zaradi dogodkov po letu 2022. Takratni poraz Jaira Bolsonara je sprožil politično krizo, ki je vrhunec dosegla januarja 2023 z nasilnim vdorom njegovih podpornikov v državne institucije v Brasílii.
Poznejši sodni postopki in obsodba nekdanjega predsednika so dodatno zaostrili odnose med njegovimi podporniki ter pravosodnimi institucijami.
V letošnji kampanji je zato pomembno mesto zavzelo vprašanje spoštovanja volilnih rezultatov in demokratičnih pravil. Lula in Flávio Bolsonaro imata glede vloge sodstva, odgovornosti za pretekle dogodke in institucionalnih reform izrazito različna stališča.
Za Brazilijo bo pomembno, da volilni postopek poteka mirno in da so uradni rezultati sprejeti v skladu z ustavnimi in zakonskimi pravili.
Kdaj bodo znani rezultati?
Brazilci danes glasujejo v drugem krogu, uradne rezultate pa bo po zaprtju volišč začelo objavljati brazilsko vrhovno volilno sodišče.
Zaradi velikega števila volivcev in časovnih razlik med posameznimi deli države bo treba spremljati postopno štetje glasov. Prvi delni rezultati še ne bodo nujno odražali končnega razmerja, saj lahko posamezne regije glasove oddajo in preštejejo v različnem časovnem zaporedju.
Za dokončno presojo bo treba počakati na uradne podatke volilnih organov. Današnje javnomnenjske raziskave lahko pokažejo razpoloženje volivcev, ne morejo pa nadomestiti dejanskega rezultata.
Brazilija danes ne izbira le novega oziroma starega predsednika. Odloča tudi o gospodarski, socialni in zunanjepolitični usmeritvi ene najvplivnejših držav sveta. Kako tesna je tekma, kažejo zadnje ankete, vendar bo končno besedo imelo več kot sto milijonov volivcev.
