Maribor bi lahko pomagal obnoviti stanovanja v Ukrajini: Nastaja pobuda za skupni projekt s Harkovom

0

Maribor bi lahko v prihodnosti sodeloval pri obnovi stanovanjske stavbe v ukrajinskem Harkovu, mestu, s katerim ga že vrsto let povezuje pobratenje. Združenje EPEKA je namreč predstavilo pobudo, s katero želi sodelovanje med mestoma nadgraditi s konkretnimi projekti na področju dostopnih stanovanj in povojne obnove. Prav o teh možnostih od 21. do 23. oktobra v Mariboru razpravljajo slovenski in ukrajinski predstavniki.

V ospredju je tudi zamisel o vzpostavitvi stanovanjske zadruge v Harkovu, pri kateri bi uporabili izkušnje iz Slovenije. Čeprav projekt še nima zagotovljenega financiranja in časovnice izvedbe, organizatorji poudarjajo, da želijo že zdaj oblikovati podlago za dolgoročno sodelovanje.

Iz Maribora pobuda za obnovo stanovanjske stavbe v Harkovu

Mednarodno sodelovanje med Mariborom in ukrajinskim Harkovom bi lahko v prihodnjih letih dobilo povsem konkretno obliko. Združenje EPEKA, socialno podjetje, želi Mestni občini Maribor predstaviti pobudo, da bi mesto v okviru sodelovanja s pobratenim Harkovom po koncu vojne pomagalo pri obnovi večstanovanjske stavbe.

Zamisel je del širšega evropskega projekta Zgradimo skupaj prihodnost, v okviru katerega od srede, 21. oktobra, do petka, 23. oktobra, v Mariboru poteka tridnevno mednarodno srečanje. Njegova osrednja tema so dostopna stanovanja, stanovanjske zadruge in možnosti, kako bi lahko slovenske izkušnje prispevale k prihodnji obnovi ukrajinskega mesta.

Organizatorji poudarjajo, da gre za pobudo, pri kateri številna pomembna vprašanja še niso rešena. Med njimi so časovni okvir morebitne obnove, finančna sredstva in način sodelovanja pristojnih ustanov. Zaradi nadaljevanja vojne v Ukrajini prav tako ni mogoče napovedati, kdaj bi lahko prišlo do izvedbe takšnega projekta.

Kljub temu želijo že zdaj začeti pogovore o možnostih sodelovanja. Po njihovem prepričanju je smiselno, da se slovenska mesta in ustanove na prihodnjo obnovo Ukrajine pripravijo pravočasno ter razmislijo, kako bi lahko prispevali svoje znanje in izkušnje.

Maribor in Harkov sta pobrateni mesti od leta 2012, zato pobuda ne nastaja brez predhodnih povezav. Organizatorji želijo prav to dolgoletno sodelovanje nadgraditi s projekti, ki bi imeli neposreden pomen za prebivalce ukrajinskega mesta.

V četrtek osrednje srečanje na mariborski občini

Osrednji institucionalni dogodek mednarodnega srečanja bo v četrtek, 22. oktobra, ob 13.30 v Dvorani generala Maistra na Mestni občini Maribor. Srečanje bo odprl mariborski župan Aleksander Saša Arsenovič, sledili pa bodo pogovori o prihodnosti sodelovanja med Mariborom in Harkovom.

V ospredju bo vprašanje, kako lahko mesti dosedanjo solidarnost nadgradita s konkretnimi skupnimi projekti. Posebno pozornost bodo namenili stanovanjskim rešitvam, saj je zagotavljanje dostopnih in dolgoročno vzdržnih stanovanj pomemben del obnove mestnega življenja.

Združenje EPEKA bo predstavilo pobudo za razvoj pilotnega modela stanovanjske zadruge v Harkovu. Pri tem bi slovenske in ukrajinske ustanove sodelovale pri oblikovanju modela bivanja, ki bi temeljil na skupnostnem upravljanju, dolgoročni dostopnosti in sodelovanju stanovalcev.

Takšna rešitev bi lahko predstavljala eno od možnosti za reševanje stanovanjskih potreb v času obnove. Vendar bo njena dejanska izvedljivost odvisna od pravnih, finančnih in organizacijskih pogojev, ki jih bo treba še podrobneje preučiti.

Pomemben cilj srečanja je zato tudi vzpostavitev neposrednih povezav med predstavniki obeh mest in drugimi ustanovami, ki bi lahko sodelovale pri pripravi prihodnjih projektov.

Kaj sploh pomeni stanovanjska zadruga?

Stanovanjsko zadružništvo temelji na povezovanju posameznikov, ki želijo stanovanjske potrebe reševati s skupnim organiziranjem in upravljanjem. Takšni modeli lahko omogočajo drugačno razmerje med stanovalci, lastništvom oziroma uporabo nepremičnine in stroški bivanja.

Pri zadružnem modelu cilj ni nujno ustvarjanje čim večjega dobička s prodajo ali oddajanjem stanovanj. Pomemben poudarek je lahko na zagotavljanju dolgoročno predvidljivih stroškov in stabilnih stanovanjskih razmer za člane oziroma uporabnike.

V različnih evropskih državah obstajajo različne oblike stanovanjskih zadrug, zato ni enotnega modela, ki bi ga bilo mogoče brez prilagoditev prenesti v drugo okolje. Pri načrtovanju takšnih rešitev je treba upoštevati lokalno zakonodajo, možnosti financiranja, zemljiško politiko in potrebe prebivalcev.

Prav zato želijo organizatorji mariborskega srečanja povezati strokovnjake, lokalne oblasti in predstavnike stanovanjskih pobud. Izkušnje iz Slovenije bi lahko služile kot izhodišče za razpravo o tem, kakšna oblika zadružnega bivanja bi bila primerna za Harkov.

Pri tem ne gre le za gradnjo ali obnovo stanovanj, temveč tudi za vprašanje, kako bi bila ta stanovanja dolgoročno upravljana, komu bi bila namenjena in kako bi zagotovili njihovo dostopnost.

Maribor že preizkuša svoj model zadružnega bivanja

Pobuda za sodelovanje s Harkovom je povezana tudi z dejavnostmi, ki jih EPEKA razvija v Mariboru. Evropska stanovanjska zadruga EPEKA je v začetku oktobra objavila javni poziv za izbor najemnika prvega zadružnega stanovanja za mlade v mestu.

Gre za opremljeno dvosobno stanovanje na Tyrševi ulici 15 v središču Maribora, ki obsega 55 kvadratnih metrov bivalne površine. Stanovalcu je omogočena tudi uporaba približno 40 kvadratnih metrov skupnih prostorov, pri upravljanju katerih naj bi sodeloval.

Skupni mesečni strošek bivanja je po objavljenem pozivu znašal 700 evrov, pri čemer so vključeni najemnina in redni obratovalni stroški. Predvideni začetek najema je 1. november 2026, najemno obdobje pa eno leto z možnostjo podaljšanja.

Poziv je bil namenjen predvsem mladim posameznikom in parom ter mladim družinam. Pri izboru so prednost namenili kandidatom, ki prvič rešujejo stanovanjsko vprašanje ali nimajo ustrezno urejenega bivališča.

Ta mariborski primer kaže, kako želi EPEKA zadružno bivanje preizkusiti tudi v praksi. Čeprav gre za posamezno stanovanje in ne za obsežen stanovanjski projekt, lahko takšne izkušnje ponudijo uporabne informacije o organizaciji, stroških in upravljanju skupnih prostorov.

Prav izmenjava praktičnih izkušenj bo pomembna tudi pri razpravah o morebitnem zadružnem modelu v Harkovu. Pri tem pa ostaja odprto vprašanje, kako bi bilo mogoče takšen pristop prilagoditi bistveno drugačnim razmeram v ukrajinskem mestu.

Tridnevni program od Pohorja do mestne občine

Mednarodno srečanje se je začelo v sredo, 21. oktobra, z delavnico na Ruški koči na Pohorju. Udeleženci so se posvetili stanovanjski pravičnosti, zadružništvu in pripravi možnega modela zadružnega bivanja za Harkov.

Četrtkov program je namenjen predvsem institucionalnemu sodelovanju. Na Mestni občini Maribor se bodo predstavniki obeh mest pogovarjali o možnostih skupnih projektov, nadaljnjem sodelovanju in podpori pri prihodnji obnovi.

V petek, 23. oktobra, se bo program nadaljeval v prostorih EPEKE na Tyrševi ulici 15. Predvideni so terenski ogled, predstavitve dobrih praks in pogovori med različnimi deležniki.

Organizatorji napovedujejo tudi javno okroglo mizo s kandidati za župana Maribora, na kateri bodo obravnavali stanovanjsko politiko, zadružništvo in sodelovanje s Harkovom. Takšna razprava bo stanovanjsko vprašanje povezala tudi z lokalnimi političnimi odločitvami.

Ob zaključku srečanja je predvidena priprava skupne izjave Maribor–Harkov, ki naj bi opredelila izhodišča za nadaljnje sodelovanje. Ker srečanje še poteka, vsebina morebitne izjave za zdaj ni znana.

Iskanje evropskih sredstev za prihodnje projekte

Eden pomembnejših ciljev srečanja je tudi preučitev možnosti financiranja prihodnjih projektov. Organizatorji želijo skupaj s partnerji ugotoviti, kateri evropski programi in drugi viri bi lahko podprli razvoj pilotnega zadružnega stanovanjskega modela v Harkovu.

Projekt Zgradimo skupaj prihodnost koordinira Združenje EPEKA v sodelovanju z Regionalno razvojno agencijo mesta Harkov, Mestno občino Maribor in Evropsko stanovanjsko zadrugo EPEKA.

Tridnevno srečanje sofinancirajo Evropska unija, Mestna občina Maribor in Urad Republike Slovenije za mladino. Vendar je treba razlikovati med sredstvi za izvedbo srečanja in financiranjem morebitne obnove stanovanj v Ukrajini.

Za obnovo večstanovanjske stavbe ali vzpostavitev nove stanovanjske zadruge v Harkovu za zdaj ni predstavljenega potrjenega proračuna. Prav tako še ni sprejeta odločitev, da bo Mestna občina Maribor takšno obnovo financirala ali izvajala.

Predstavitev pobude zato pomeni začetek pogovorov, ne pa že potrjenega gradbenega oziroma obnovitvenega projekta.

Kljub temu lahko srečanje predstavlja pomemben korak pri oblikovanju prihodnjih partnerstev. Če bodo sodelujoči uspeli določiti konkretne naloge, nosilce projektov in možne vire financiranja, bi lahko današnje razprave postale podlaga za kasnejše sodelovanje.

Stanovanjska vprašanja povezujejo tudi mesti z različnimi izkušnjami

Maribor in Harkov se soočata z različnimi stanovanjskimi okoliščinami, vendar je vprašanje dostopnega bivanja pomembno za obe mesti. V Mariboru je v ospredju predvsem iskanje dolgoročno vzdržnih rešitev za mlade in druge prebivalce, ki težje dostopajo do ustreznih stanovanj.

V Harkovu je stanovanjsko vprašanje dodatno povezano s posledicami vojne in prihodnjo obnovo. Mesto, ki leži na severovzhodu Ukrajine, je bilo od začetka ruske invazije izpostavljeno napadom in obsežni škodi na civilni infrastrukturi.

Obnova stanovanj zato ne pomeni zgolj popravljanja poškodovanih objektov, temveč tudi ustvarjanje pogojev, v katerih bi lahko prebivalci dolgoročno živeli, delali in ponovno vzpostavljali skupnosti.

Stanovanjske zadruge so ena od možnih rešitev, vendar niso edina. Njihova primernost je odvisna od lokalnih potreb, finančnih možnosti in sposobnosti dolgoročnega upravljanja.

Prav zato je pomembno, da se morebitni prihodnji projekti oblikujejo v sodelovanju z ukrajinskimi partnerji, ki poznajo razmere in potrebe prebivalcev Harkova.

Od pobratenja do morebitne konkretne pomoči

Maribor in Harkov sta partnerski mesti že od leta 2012. Takšna povezovanja pogosto vključujejo kulturne, izobraževalne in druge oblike sodelovanja, tokratna pobuda pa odpira možnost, da bi se odnos med mestoma nadgradil tudi na področju stanovanjske politike.

Združenje EPEKA želi z mednarodnim srečanjem pokazati, da je o povojni obnovi mogoče razmišljati že pred koncem vojne, predvsem z vidika strokovne priprave in iskanja ustreznih modelov sodelovanja.

Pri tem organizatorji ne skrivajo številnih odprtih vprašanj. Za zdaj ni znano, kdaj bi lahko prišlo do morebitne obnove, koliko bi projekt stal in katere ustanove bi ga financirale. Zato bi bilo prezgodaj govoriti o že dogovorjeni obnovi stanovanj v Harkovu.

Vendar pobuda odpira zanimivo možnost: da bi se dolgoletno prijateljstvo med Mariborom in Harkovom nekoč pokazalo tudi v konkretnih stanovanjskih rešitvah. Ali bo zamisel o obnovi večstanovanjske stavbe in razvoju zadružnega bivanja zaživela, bo odvisno od prihodnjih dogovorov, financiranja in razmer v Ukrajini. Tridnevno srečanje v Mariboru je za zdaj predvsem priložnost, da se ti pogovori začnejo.

 

Spletno uredništvo Toti Maribor