Nova Gorica je v sredo, 21. oktobra, gostila pomembno mednarodno srečanje, namenjeno ohranjanju dediščine prve svetovne vojne in krepitvi sodelovanja med evropskimi narodi. V novogoriškem EPICentru se je ob zaključku projekta GOV4PeaCE zbralo približno 180 predstavnikov institucij in organizacij iz enajstih evropskih držav. Osrednji dogodek je bil podpis memoranduma o nadaljnjem sodelovanju, s katerim je 30 institucij postavilo temelje za razvoj Evropske poti miru 14–18.
Slovesnosti se je udeležila tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar, podžupan Mestne občine Nova Gorica Tomaž Horvat pa je poudaril, da prav Nova Gorica in Gorica s svojo skupno zgodovino dokazujeta, kako lahko nekdanje meje in zgodovinski spori postanejo izhodišče za sodelovanje in skupno evropsko prihodnost.
V Novi Gorici predstavniki enajstih držav zavezani skupnemu cilju
Novogoriški EPICenter je v sredo gostil zaključni dogodek mednarodnega projekta GOV4PeaCE, katerega osrednji cilj je povezovanje evropskih območij, povezanih z dediščino prve svetovne vojne. Na srečanju se je zbralo približno 180 predstavnikov različnih institucij, raziskovalnih ustanov, muzejev, razvojnih organizacij in drugih deležnikov iz enajstih evropskih držav.
Udeleženci so predstavili rezultate dosedanjega sodelovanja in razpravljali o prihodnjih možnostih povezovanja krajev, ki jih je pred več kot stoletjem zaznamovala ena najhujših vojn v evropski zgodovini. V ospredju ni bilo zgolj ohranjanje zgodovinskih ostankov, temveč predvsem vprašanje, kako lahko skupna dediščina postane podlaga za izobraževanje, kulturno sodelovanje, trajnostni turizem in krepitev miru.
Najpomembnejši trenutek srečanja je bil podpis memoranduma o sodelovanju pri vzpostavljanju Evropske poti miru 14–18. Dokument je podpisalo 30 institucij, ki želijo tudi po zaključku projekta nadaljevati skupne dejavnosti ter razvijati dolgoročnejše oblike sodelovanja.
Dogodek je potekal v okviru tridnevnega zaključnega srečanja, ki je med 19. in 21. oktobrom povezovalo Novo Gorico in Gorico. Izbira prizorišča ni bila naključna. Mesti, ki sta bili nekoč ločeni z državno mejo, danes predstavljata enega najbolj prepoznavnih primerov evropskega čezmejnega sodelovanja.
Tomaž Horvat: Skupna zgodovina je lahko temelj skupne prihodnosti
Udeležence je v imenu Mestne občine Nova Gorica pozdravil podžupan Tomaž Horvat, ki je poudaril pomen skupne zgodovine obeh Goric in njunega povezovanja.
Po njegovih besedah Nova Gorica in Gorica dokazujeta, da lahko zgodovinska dediščina, ki je bila nekoč povezana z vojnami, mejami in delitvami, danes postane priložnost za krepitev miru, dialoga ter sodelovanja med narodi.
Njegovo sporočilo je še posebej pomembno prav na Goriškem, kjer so posledice prve svetovne vojne močno zaznamovale prostor in prebivalstvo. Soška fronta je za seboj pustila številna pokopališča, utrdbe, strelske jarke, spomenike in druge ostanke, ki še danes pričajo o razsežnostih vojnega nasilja.
Toda dediščina tega območja danes ni več razumljena zgolj kot opomin na preteklost. Skozi projekte, kakršen je Pot miru od Alp do Jadrana, je postala tudi pomemben del kulturne in turistične ponudbe ter prostor srečevanja obiskovalcev iz različnih držav.
Prav takšno povezovanje je eno osrednjih sporočil projekta GOV4PeaCE. Namesto da bi zgodovinski spomin ostajal omejen na posamezne države in njihove nacionalne pripovedi, želi projekt spodbujati skupno evropsko razumevanje prve svetovne vojne.
Podpis memoranduma v navzočnosti predsednice republike
Posebno težo je slovesnosti dala udeležba predsednice Republike Slovenije Nataše Pirc Musar, ki je bila častna pokroviteljica dogodka. Predsednica se je udeležila podpisa transnacionalnega memoranduma o sodelovanju pri upravljanju Evropske poti miru.
Namen dokumenta je vzpostaviti podlago za dolgoročno sodelovanje ustanov, ki se ukvarjajo z raziskovanjem, varovanjem in predstavljanjem dediščine prve svetovne vojne. Podpisniki želijo razvijati skupne pristope, izmenjevati znanje in povezovati kraje spomina v širšo evropsko mrežo.
Memorandum je pomemben predvsem zato, ker sodelovanje ne bo omejeno zgolj na čas trajanja posameznega evropskega projekta. Takšni projekti imajo namreč določeno obdobje financiranja, po njihovem zaključku pa se pogosto pojavi vprašanje, kako ohraniti dosežene rezultate in nadaljevati skupne dejavnosti.
S podpisom memoranduma so sodelujoče institucije izrazile pripravljenost, da povezovanje nadaljujejo tudi v prihodnje. Dokument sam po sebi sicer še ne pomeni, da so vsi prihodnji projekti že finančno zagotovljeni ali da je Evropska pot miru v celoti vzpostavljena. Predstavlja pa pomemben organizacijski in vsebinski korak k njenemu razvoju.
Evropska pot miru ne bo le ena pohodniška pot
Evropska pot miru 14–18 je zasnovana kot mednarodna mreža krajev spomina, ustanov in območij, povezanih s prvo svetovno vojno. Ne gre zgolj za eno neprekinjeno fizično pot, temveč za širše sodelovanje različnih evropskih območij, ki jih povezuje podobna zgodovinska izkušnja.
Takšna zasnova omogoča, da se v skupno zgodbo vključijo muzeji, vojaška pokopališča, spominska obeležja, zgodovinske poti, raziskovalne ustanove in lokalne skupnosti iz različnih držav. Vsako območje lahko ohrani svoje posebnosti, hkrati pa postane del širše evropske pripovedi.
Med pomembnejšimi cilji so skupno predstavljanje zgodovinske dediščine, razvoj izobraževalnih programov, izmenjava strokovnega znanja in oblikovanje trajnostnih turističnih vsebin. Poseben poudarek je namenjen tudi digitalnim orodjem, ki lahko obiskovalcem olajšajo dostop do informacij in povežejo različne kraje spomina.
Takšno sodelovanje je pomembno tudi zato, ker je bila prva svetovna vojna izrazito mednaroden konflikt. Njene posledice niso bile omejene na današnje državne meje, zato tudi njene dediščine ni mogoče celovito razumeti zgolj skozi zgodovino ene države.
Evropska pot miru želi prav s povezovanjem različnih pogledov prispevati k širšemu razumevanju skupne preteklosti in poudariti pomen miru v sodobni Evropi.
Projekt, vreden skoraj 1,7 milijona evrov
Projekt GOV4PeaCE se izvaja v okviru programa Interreg Srednja Evropa 2021–2027. Začel se je maja 2024 in se zaključuje oktobra 2026, njegova skupna vrednost pa znaša 1.699.120,24 evra.
Vodilni partner projekta je Posoški razvojni center, med slovenskimi partnerji pa sodelujeta še Fundacija Poti miru v Posočju in Zgodovinski inštitut Milka Kosa pri ZRC SAZU. Poleg slovenskih ustanov v projektu sodelujejo partnerji iz Italije, Poljske, Slovaške, Madžarske in Belgije, mreža pridruženih organizacij pa sega še v druge evropske države.
Skupno sodeluje enajst projektnih partnerjev in devetnajst strateških pridruženih partnerjev. Takšna sestava omogoča povezovanje različnih izkušenj in pristopov, saj se posamezne države pri upravljanju dediščine prve svetovne vojne srečujejo z različnimi izzivi.
Nekatera območja imajo že razvite muzejske in turistične programe, drugod pa je dediščina manj prepoznavna ali razdrobljena med številne ustanove. Projekt zato išče rešitve, ki bi omogočile učinkovitejše sodelovanje ter bolj usklajeno upravljanje teh območij.
V času izvajanja so partnerji pripravljali strokovne delavnice, študijske obiske, srečanja in pilotne dejavnosti. Med pomembnejšimi rezultati je razvoj modela upravljanja dediščine, ki bi ga bilo mogoče uporabljati tudi po zaključku evropskega financiranja.
Pot miru od Alp do Jadrana kot zgled evropskega sodelovanja
Slovenija ima pri razvoju Evropske poti miru posebno vlogo zaradi že uveljavljene Poti miru od Alp do Jadrana, ki povezuje pomembne kraje dediščine soške fronte. Pot obiskovalce vodi skozi območja, na katerih so med prvo svetovno vojno potekali hudi spopadi med avstro-ogrsko in italijansko vojsko.
Danes so ti kraji namenjeni spominjanju, izobraževanju in razumevanju zgodovine. Obiskovalci lahko spoznavajo vojaška pokopališča, muzeje na prostem, ostanke utrdb in druge zgodovinske znamenitosti, ki pričajo o življenju vojakov in civilnega prebivalstva med vojno.
Fundacija Poti miru v Posočju je v preteklih letih razvila pomembne izkušnje pri povezovanju zgodovinske dediščine, lokalnih skupnosti in turističnih ponudnikov. Prav te izkušnje so lahko dragocena podlaga za razvoj širše evropske mreže.
Posebnost Poti miru je tudi njeno sporočilo. Kraji, ki so bili nekoč prizorišča nasilja in trpljenja, danes obiskovalce spodbujajo k razmišljanju o posledicah vojne ter pomenu sodelovanja in sožitja.
Z razvojem Evropske poti miru bi se takšen pristop lahko še bolj uveljavil na mednarodni ravni. Pri tem pa bo pomembno, da ohranjanje zgodovinske dediščine ostane v ospredju in da turistični razvoj ne zasenči njenega spominskega ter izobraževalnega pomena.
Nova Gorica in Gorica kot simbol preseganja meja
Izbira Nove Gorice in Gorice za zaključno srečanje ima močan simbolni pomen. Mesti sta se skozi zgodovino razvijali na območju, ki so ga zaznamovale državne meje, politične spremembe in različne zgodovinske izkušnje.
Danes pa sta povezani v skupen čezmejni prostor, v katerem sodelujejo občine, kulturne ustanove, izobraževalne organizacije in številni drugi deležniki. Pomemben mejnik tega sodelovanja je bila tudi Evropska prestolnica kulture GO! 2025, ki sta jo mesti oblikovali skupaj.
EPICenter, kjer je potekalo zaključno srečanje projekta GOV4PeaCE, je eden od prostorov, namenjenih razumevanju skupne zgodovine in povezovanju obeh mest. Zato je bilo prizorišče posebej primerno za razpravo o evropski dediščini, ki ne bi smela ločevati, temveč povezovati.
Na Goriškem je spomin na prvo svetovno vojno še vedno močno prisoten. Prav zato lahko regija s svojimi izkušnjami pomembno prispeva k evropskemu razmisleku o tem, kako zgodovino predstavljati na način, ki spodbuja dialog in medsebojno razumevanje.
Zaključno srečanje je tako dodatno utrdilo položaj Nove Gorice in širšega čezmejnega prostora kot pomembnega središča evropskega sodelovanja na področju kulturne in zgodovinske dediščine.
Kaj sledi po zaključku projekta?
Čeprav se projekt GOV4PeaCE oktobra zaključuje, podpis memoranduma nakazuje, da se sodelovanje med vključenimi institucijami ne bo končalo. Nasprotno, cilj partnerjev je razvite modele in pridobljene izkušnje prenesti v dolgoročnejše delovanje Evropske poti miru.
Med prihodnjimi nalogami bodo usklajevanje upravljanja mreže, priprava skupnih projektov, razvoj izobraževalnih in turističnih vsebin ter iskanje možnosti za nadaljnje financiranje. Pomembno bo tudi vključevanje novih organizacij in območij, ki hranijo dediščino prve svetovne vojne.
Partnerji so v okviru dosedanjih razprav obravnavali tudi možnosti širšega mednarodnega priznanja mreže, med drugim v povezavi s programom Kulturnih poti Sveta Evrope. Takšno priznanje bi lahko prispevalo k večji prepoznavnosti in dolgoročni povezanosti posameznih območij, vendar morebitna kandidatura še ne pomeni, da je status že pridobljen.
Prav tako bo pomembno zagotoviti, da bodo skupni projekti koristili tudi lokalnim skupnostim. Ohranjanje dediščine namreč ni povezano samo z muzeji in raziskovalnimi ustanovami, temveč tudi z razvojem krajev, izobraževanjem mladih in odgovornim obiskovanjem zgodovinskih območij.
Prihodnji uspeh Evropske poti miru bo zato odvisen predvsem od tega, kako bodo podpisniki memoranduma svojo pripravljenost na sodelovanje prenesli v konkretne dejavnosti.
Iz krajev nekdanjih spopadov nastaja mreža sodelovanja
Zaključno srečanje v Novi Gorici je pokazalo, da lahko dediščina prve svetovne vojne tudi več kot stoletje po njenem koncu povezuje ljudi, ustanove in države. Zbrani predstavniki so s podpisom memoranduma izrazili skupno namero, da zgodovinski spomin ohranijo in ga približajo prihodnjim generacijam.
Za Novo Gorico in Gorico ima takšno sodelovanje še poseben pomen. Mesti sta v zadnjih letih dokazali, da je mogoče nekdanjo mejo preseči s skupnimi kulturnimi, razvojnimi in družbenimi projekti. Evropska pot miru tej zgodbi dodaja novo mednarodno razsežnost.
Projekt GOV4PeaCE se formalno zaključuje, vendar je njegov najpomembnejši rezultat prav možnost nadaljevanja sodelovanja. Memorandum, ki ga je podpisalo 30 institucij, predstavlja zavezo, da bodo kraji nekdanjih vojnih spopadov tudi v prihodnje povezani skozi raziskovanje, izobraževanje in skupne projekte.
Nova Gorica je s tem dogodkom znova pokazala, da njena čezmejna zgodba presega lokalne in državne okvire. Kjer so nekoč potekale frontne črte in meje, danes nastajajo povezave med evropskimi narodi. Prav v tem je najmočnejše sporočilo Evropske poti miru: zgodovine ni mogoče spremeniti, mogoče pa je odločiti, kaj bomo iz nje ustvarili za prihodnost.
Spletno uredništvo Goriške novice
