V odnosih med Združenimi državami Amerike in Ukrajino se odpira nov, izjemno občutljiv spor. Po ekskluzivnem poročanju tiskovne agencije Reuters naj bi ukaz za omejitev delovanja satelitskega sistema Starshield, ki ga ukrajinska vojska uporablja za komunikacijo in upravljanje brezpilotnih letalnikov, prišel neposredno iz Bele hiše. Omejitve so povzročile težave pri ukrajinskih vojaških operacijah, med drugim pri uporabi dronov za prestrezanje ruskih brezpilotnikov.
Razkritje prihaja v času vse ostrejših pritiskov Washingtona na Kijev zaradi napadov na rusko naftno infrastrukturo. Ameriški uradnik sicer zanika, da bi ukaz osebno izdal predsednik Donald Trump, vendar vprašanje, kdo je sprejel odločitev in zakaj, ostaja odprto.
Reuters razkriva: Navodilo naj bi prišlo iz Bele hiše
Ameriška administracija naj bi ukazala omejitev delovanja sistema Starshield, vojaške različice satelitskega omrežja Starlink, ki ga upravlja podjetje SpaceX. To je osrednja ugotovitev Reutersovega poročila, objavljenega 15. oktobra po ameriškem času in danes, 16. oktobra, povzetega v številnih evropskih medijih.
Reuters se pri tem sklicuje na dva ameriška uradnika in enega zahodnega predstavnika, ki so bili seznanjeni z dogajanjem. Po njihovih navedbah je vodstvo ameriškega obrambnega ministrstva prejelo navodilo, da je treba upočasniti storitev Starshield, ki jo uporablja ukrajinska vojska.
Viri niso razkrili, kdo natančno v Beli hiši je sprejel odločitev ali kdo je bil odgovoren za njeno izvedbo. To je pomembna omejitev razkritja, saj za zdaj ni javno dostopnega dokumenta, ki bi neposredno potrjeval avtorja ukaza.
Na Reutersovo prošnjo za komentar se je odzval visoki ameriški uradnik, ki je zanikal, da bi takšno zahtevo podal predsednik Donald Trump. Bela hiša pa ni odgovorila na vprašanje, ali bi lahko odločitev sprejel kdo drug znotraj administracije.
Za zdaj je torej potrjeno, da so se omejitve v delovanju sistema pojavile, trditev o njihovem izvoru v Beli hiši pa temelji na navedbah Reutersovih virov.
Ukrajinski droni so nenadoma izgubili pomembno povezavo
Težave so ukrajinske vojaške enote zaznale v začetku tedna, ko so nekateri satelitski terminali prenehali pravilno delovati med premikanjem z večjimi hitrostmi. To je posebej prizadelo brezpilotne letalnike, ki za komunikacijo, prenos podatkov in upravljanje uporabljajo satelitsko povezavo.
Po navedbah ukrajinskih predstavnikov so terminali Starshield prenehali delovati, ko so bili nameščeni na hitro premikajočih se objektih. Težave so povzročile motnje pri izvajanju vojaških nalog in omejile uporabnost določenih vrst dronov.
Predstavnik ukrajinskega obrambnega ministrstva je v četrtek Reutersu pojasnil, da so terminali ponovno delovali tudi med premikanjem, vendar le do hitrosti približno 160 kilometrov na uro. Takšna omejitev je za številne vojaške brezpilotnike zelo pomembna, saj lahko med izvajanjem nalog dosežejo precej višje hitrosti.
Ukrajinski vojaški predstavniki so poročali, da so zaradi motenj nekatere operacije postale bistveno zahtevnejše. Težave niso bile omejene zgolj na napadalne misije proti ruskim položajem, temveč so vplivale tudi na uporabo prestreznih dronov, namenjenih obrambi pred ruskimi napadi.
Ukrajinski obrambni sektor je v zadnjih letih razvil številne brezpilotne sisteme, ki imajo pomembno vlogo pri nadzoru bojišča, napadih na vojaške cilje in prestrezanju sovražnih brezpilotnikov. Zanesljiva komunikacijska povezava je pri delu teh sistemov bistvena, zato lahko nenadna omejitev delovanja vpliva na učinkovitost celotne operacije.
Težave tudi pri prestrezanju ruskih brezpilotnikov
Posebej zaskrbljujoče so navedbe, da so omejitve prizadele ukrajinske prestrezne drone, s katerimi poskuša vojska sestreljevati ruske brezpilotnike tipa šahed. Ti so postali eden glavnih instrumentov ruskih napadov na ukrajinska mesta, energetske objekte in drugo infrastrukturo.
Prestrezni brezpilotniki predstavljajo pomemben del ukrajinskega prilagajanja na množične ruske napade. V primerjavi z uporabo dragih protiletalskih raket so lahko določeni sistemi prestrezanja z droni stroškovno ugodnejši, vendar je njihova učinkovitost odvisna od zanesljivega vodenja, zaznavanja ciljev in komunikacije.
Po navedbah Reutersovih ukrajinskih virov so omejitve Starshielda upočasnile delovanje nekaterih prestreznih sistemov. To pomeni, da so se težave pojavile tudi pri obrambnih nalogah, katerih namen je zaščita prebivalstva in infrastrukture pred ruskimi napadi.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je omejitve javno kritiziral in opozoril, da bi lahko takšni posegi povzročili dodatne žrtve ter uničenje. Njegove izjave odražajo zaskrbljenost ukrajinskega vodstva, vendar za zdaj ni javno potrjenih podatkov, na podlagi katerih bi bilo mogoče posamezne žrtve ali škodo neposredno pripisati motnjam satelitskega sistema.
Kljub temu je pomen takšne tehnologije za sodobno vojskovanje očiten. Če komunikacijska povezava odpove med izvajanjem naloge, lahko brezpilotnik izgubi del svojih zmogljivosti, naloga pa je lahko prekinjena ali neuspešna.
Kaj je Starshield in kdo ga dejansko nadzoruje?
Starshield je sistem, ki ga je podjetje SpaceX razvilo posebej za državne ustanove in potrebe nacionalne varnosti. Temelji na satelitski infrastrukturi omrežja Starlink, vendar je namenjen predvsem vojaški komunikaciji, prenosu podatkov in drugim varnostnim nalogam.
Pomembno je razlikovati med običajno storitvijo Starlink, ki zagotavlja satelitski internet civilnim uporabnikom, in vojaško storitvijo Starshield. Čeprav uporabljata povezano tehnološko infrastrukturo, gre za različna načina uporabe z različnimi pogodbenimi in operativnimi ureditvami.
Ameriški Pentagon je eden največjih naročnikov Starshielda. Sistem je v ukrajinskih vojaških operacijah pomemben predvsem zato, ker omogoča povezljivost tudi na območjih, kjer je običajna telekomunikacijska infrastruktura poškodovana, uničena ali motena.
Lastnik podjetja SpaceX Elon Musk je v sredo na družbenem omrežju X pojasnil, da je Starshield pod nadzorom ameriške vlade. Po njegovih besedah o omejitvah hitrosti ali načina uporabe odločajo ameriška vojska oziroma na najvišji ravni predsednik ZDA.
Ta izjava je pomembna za razumevanje odgovornosti. Čeprav tehnologijo zagotavlja zasebno podjetje, Musk trdi, da pri uporabi vojaškega sistema ključne odločitve sprejemajo ameriške oblasti. SpaceX se na Reutersovo prošnjo za dodatno pojasnilo ni odzval.
V ozadju spor zaradi ukrajinskih napadov na ruske rafinerije
Razkritje o Starshieldu prihaja v času izrazitega poslabšanja odnosov med Washingtonom in Kijevom. Osrednji razlog za novo napetost so ukrajinski napadi na ruske rafinerije in drugo energetsko infrastrukturo, s katerimi Ukrajina poskuša zmanjšati ruske zmogljivosti za financiranje in oskrbo vojne.
Ameriški predsednik Donald Trump je v zadnjih dneh večkrat pozval Ukrajino, naj takšne napade ustavi. Po njegovem mnenju prispevajo k visokim cenam energentov, ki predstavljajo tudi pomembno politično vprašanje v Združenih državah pred novembrskimi vmesnimi volitvami.
Reuters ob tem navaja ocene strokovnjakov, da so k rasti svetovnih cen energentov pomembno prispevale predvsem širše razmere na Bližnjem vzhodu, vključno z vojno med ZDA, Izraelom in Iranom ter motnjami v Hormuški ožini. Zato ni mogoče celotne rasti cen pripisati ukrajinskim napadom na ruske rafinerije.
Po navedbah Reutersovih virov so ameriški predstavniki na srečanju 9. oktobra v Miamiju ukrajinski delegaciji izrazili nezadovoljstvo zaradi nadaljevanja napadov na rusko naftno infrastrukturo. Na srečanju so sodelovali tudi predstavniki Evrope in Svetovne banke, med ameriškimi udeleženci pa sta bila Trumpov zet Jared Kushner in posebni odposlanec Steve Witkoff.
Ameriška stran naj bi Ukrajini sporočila, da Washington pričakuje spremembo pristopa. Kijev pa napade na ruske energetske objekte obravnava kot del svoje vojaške strategije, usmerjene v zmanjševanje ruskih prihodkov in logističnih zmogljivosti.
Časovno sovpadanje ameriških pritiskov in omejitev Starshielda je zato vzbudilo vprašanje, ali gre za povezana dogodka. Reutersovi viri potrjujejo domnevni izvor navodila, vendar javno dostopni dokazi za zdaj ne omogočajo dokončnega sklepa, da so bile omejitve uvedene kot neposredna kazen zaradi napadov na rafinerije.
Ameriški dogovor z Rusijo še dodatno zaostril odnose
Napetosti so se povečale tudi zaradi dogovora o dobavi ruskega dizelskega goriva na ameriški in svetovni trg. Po Reutersovem poročanju naj bi dogovor zajemal več kot 2,25 milijona sodov dizla, ameriška administracija pa naj bi z njim želela vplivati na razmere na energetskem trgu in izboljšati možnosti za pogajanja z Moskvo.
V Ukrajini so dogovor sprejeli kritično. Zelenski ga je označil za šibko odločitev, saj bi lahko Rusiji omogočil dodatne prihodke v času, ko nadaljuje vojno proti Ukrajini.
Pomemben del ameriških političnih razprav je tudi vprašanje, ali lahko gospodarski dogovori z Rusijo prispevajo k umiritvi konflikta ali pa zmanjšujejo pritisk na Moskvo, ne da bi ta ponudila konkretne koncesije. Nekateri ameriški zakonodajalci so opozorili, da bi lahko takšna ureditev Rusiji zagotovila dodatna sredstva za nadaljevanje vojne.
Bela hiša po drugi strani vztraja pri prizadevanjih za diplomatsko rešitev in zmanjšanje napetosti na energetskih trgih. Vendar so razlike med ameriškim in ukrajinskim pogledom na vojno strategijo v zadnjih dneh postale še izrazitejše.
V tem kontekstu imajo informacije o morebitnem politično motiviranem omejevanju vojaške tehnologije posebno težo. Če bi se izkazalo, da so bile omejitve dejansko uporabljene kot sredstvo pritiska na Kijev, bi to pomenilo pomembno spremembo v načinu izvajanja ameriške podpore Ukrajini. Za zdaj pa takšnega sklepa ni mogoče predstaviti kot dokončno ugotovljenega dejstva.
Ukrajina išče odgovore, ZDA pa ne dajejo jasnih pojasnil
Po navedbah visokega ukrajinskega predstavnika so ukrajinski uradniki v torek in sredo navezali stike z Belo hišo, ameriškim zunanjim ministrstvom in Pentagonom, da bi izvedeli, zakaj je prišlo do omejitev delovanja sistema.
Po besedah tega predstavnika naj bi jim ameriška stran sporočila, da je šlo za odločitev Bele hiše. To se ujema z informacijami, ki so jih Reutersu posredovali ameriški in zahodni viri.
Toda uradnega, javno objavljenega pojasnila, ki bi celovito razkrilo odločanje, za zdaj ni. Ameriški uradnik je zanikal osebno vpletenost predsednika Trumpa, medtem ko Bela hiša ni odgovorila na vprašanje o morebitni vlogi drugih predstavnikov administracije.
Prav tako se na Reutersova vprašanja niso odzvali Pentagon, podjetje SpaceX in ukrajinsko veleposlaništvo v Washingtonu. Zaradi tega ostaja več ključnih vprašanj odprtih, vključno s tem, ali so bile omejitve začasne, kdo je določil njihove tehnične parametre in ali se lahko podobni ukrepi ponovijo.
Ukrajinski predstavniki so v četrtek poročali o delni ponovni vzpostavitvi delovanja terminalov, vendar z omejitvijo hitrosti. Po dodatnih navedbah ukrajinskih vojaških virov se je povezljivost med posameznimi enotami in sistemi še vedno razlikovala.
To pomeni, da je treba razlikovati med ponovno vzpostavitvijo delovanja storitve in popolno odpravo vseh omejitev. Podatki o dejanskem stanju na posameznih območjih ostajajo omejeni.
Ali lahko Evropa nadomesti ameriško tehnologijo?
Zapleti s Starshieldom so ponovno pokazali, kako močno je ukrajinska vojska odvisna od ameriških satelitskih sistemov. To ni pomembno zgolj za komunikacijo na bojišču, temveč tudi za zgodnje opozarjanje pred raketnimi napadi, nadzor in koordinacijo vojaških operacij.
Evropske države sicer razvijajo lastne satelitske zmogljivosti, vendar po ocenah strokovnjakov, ki jih je navedel Reuters, trenutno nimajo enakovredne in hitro razpoložljive zamenjave za vse ameriške storitve, od katerih je odvisna Ukrajina.
Med evropskimi ponudniki satelitskih komunikacij je tudi podjetje Eutelsat s sistemom OneWeb. Toda strokovnjaki opozarjajo, da prehod na drugo omrežje ni preprost, saj bi bilo treba zamenjati številne terminale in prilagoditi obstoječo opremo. Tehnološke razlike med sistemi dodatno omejujejo možnost hitre zamenjave.
Posebno vprašanje predstavlja tudi zgodnje zaznavanje izstrelitev balističnih raket. Združene države imajo razvite satelitske sisteme, ki zaznavajo toplotne podpise raketnih izstrelitev, Evropa pa trenutno nima povsem primerljivega sistema, ki bi lahko takoj nadomestil vse ameriške zmogljivosti.
Evropska unija razvija projekt IRIS², katerega cilj je vzpostaviti varnejšo in bolj neodvisno satelitsko komunikacijsko infrastrukturo. Vendar gre za dolgoročen projekt, ki ne more rešiti trenutnih težav ukrajinske vojske.
Evropski komisar za obrambo Andrius Kubilius je v sredo priznal, da je Evropa precej odvisna od ameriških vesoljskih zmogljivosti. Po njegovem mnenju mora zato razviti lastne sisteme, s katerimi bi zmanjšala tveganje, da bi bila ključna infrastruktura odvisna od političnih odločitev druge države.
Nova negotovost za Ukrajino v najbolj občutljivem trenutku
Za Ukrajino je zanesljivost zahodne vojaške podpore ključnega pomena, saj se še naprej sooča z ruskimi napadi na mesta, energetsko infrastrukturo in vojaške položaje. Satelitske komunikacije so postale eden temeljev sodobnega bojevanja, zato lahko že kratkotrajne motnje vplivajo na potek posameznih operacij.
Reutersovo razkritje je pomembno predvsem zato, ker nakazuje možnost, da dostop do ključne vojaške tehnologije ni odvisen samo od tehničnih okoliščin, temveč tudi od političnih odločitev v Washingtonu.
Za zdaj ni javno potrjeno, da bi predsednik Trump osebno ukazal omejitve, niti ni dokončno razjasnjeno, ali so bile neposredno povezane z ameriškim nasprotovanjem ukrajinskim napadom na ruske rafinerije. Je pa Reuters na podlagi več virov poročal, da je navodilo za omejitev sistema prišlo iz Bele hiše.
Ukrajina je medtem dobila novo opozorilo o tveganjih, ki jih prinaša odvisnost od enega samega ponudnika ključne vojaške infrastrukture. Evropski zavezniki se soočajo s podobnim vprašanjem, saj svojih satelitskih zmogljivosti ne morejo povečati čez noč.
Največja težava za Kijev tako ni zgolj to, da so se nekateri droni začasno znašli brez zanesljive povezave. Še pomembnejše je vprašanje, ali lahko Ukrajina računa na neprekinjen dostop do tehnologije, od katere je odvisna tudi njena obramba pred ruskimi napadi.
Dokler Washington ne pojasni, kdo je sprejel odločitev o omejitvah in kakšna pravila bodo veljala v prihodnje, bo to vprašanje ostalo pomemben vir negotovosti v ameriško-ukrajinskih odnosih.
