V Sloveniji na presaditev organa trenutno čaka 260 bolnikov. Za nekatere je presaditev edina možnost za preživetje, drugim lahko omogoči bistveno kakovostnejše življenje. Čeprav darovanje organov podpira več kot 80 odstotkov prebivalcev, se je za darovanje ali proti njemu uradno opredelilo le približno 18.500 ljudi. Ob evropskem dnevu darovanja in presaditve organov strokovnjaki zato opozarjajo na velik razkorak med načelno podporo in dejansko opredelitvijo ter predvsem na dejstvo, da so smrt, darovanje organov in presaditve za številne še vedno tabu tema.
Evropski dan darovanja organov letos poteka pod geslom »Delimo si življenja«, njegov namen pa je povečati ozaveščenost o darovanju ter ljudem ponuditi preverjene informacije, na podlagi katerih se lahko sami odločijo, ali želijo po smrti postati darovalci. Ne gre za prepričevanje ljudi, kako naj se odločijo, temveč za spodbujanje pogovora o temi, o kateri številne družine prvič govorijo šele takrat, ko se znajdejo v najtežjih okoliščinah.
Slovenija ima dobro razvit sistem darovanja in presaditve organov ter je vključena v mednarodno mrežo Eurotransplant. Toda tudi uspešen transplantacijski sistem je odvisen od razpoložljivosti primernih organov, medtem ko potrebe bolnikov ostajajo velike.
V devetih mesecih presadili 80 organov
Po najnovejših podatkih zavoda Slovenija-transplant je od začetka letošnjega leta do konca septembra organe po smrti darovalo 34 darovalcev. V Centru za transplantacijsko dejavnost UKC Ljubljana so v istem obdobju opravili 80 presaditev organov: 33 presaditev ledvic, 19 src, 15 jeter in 13 pljuč. Na letni ravni v Sloveniji običajno opravijo med 100 in 110 presaditev.
Za statistiko se skrivajo bolniki z zelo različnimi boleznimi in življenjskimi zgodbami. Pri nekaterih lahko zdravljenje z zdravili in drugimi postopki pomaga le omejen čas, nato pa presaditev postane edina možnost za preživetje. Pri drugih lahko transplantacija pomeni konec dolgoletnega zdravljenja, dialize ali hudih omejitev, ki spremljajo odpoved posameznega organa.
Na začetku oktobra je bilo na slovenskem čakalnem seznamu za presaditev 260 bolnikov. Čakanje ni odvisno samo od tega, koliko ljudi se opredeli za darovanje. Pri vsakem darovalcu je treba oceniti zdravstveno stanje organov, nato pa po strogih medicinskih kriterijih določiti primernega prejemnika.
Več kot 80 odstotkov ljudi darovanje podpira, v registru jih je le okoli 18.500
Prav razlika med načelno podporo in dejansko opredelitvijo je eden osrednjih poudarkov letošnjega evropskega dneva. Po podatkih, ki jih navaja Slovenija-transplant, darovanje organov podpira več kot 80 odstotkov prebivalcev Slovenije, konec septembra pa je bilo v nacionalnem registru opredeljenih 18.478 oseb.
Od teh jih je 215 izrazilo nasprotovanje darovanju organov po smrti, preostali pa so se opredelili za darovanje. V prvih devetih mesecih letošnjega leta se je na novo opredelilo 732 ljudi – 700 za darovanje in 32 proti.
Velik razkorak ne pomeni nujno, da se ljudje darovanju upirajo. Pogosto odločitev preprosto odlagajo, ne poznajo postopka ali pa se o smrti in lastni minljivosti neradi pogovarjajo. Prav slednje strokovnjaki prepoznavajo kot eno največjih ovir. Darovanje organov ostaja tema, ki jo številni razumejo kot nekaj oddaljenega, dokler se z njo ne srečajo sami ali v svoji družini.
Zakaj je darovanje organov še vedno tabu?
Smrt je že sama po sebi tema, ki jo ljudje pogosto odrivamo. Pri darovanju organov pa se ji pridružijo še vprašanja o možganski smrti, odvzemu organov, ravnanju zdravnikov in spoštovanju telesa umrlega. Če ljudje nimajo dovolj informacij, lahko praznino hitro zapolnijo strahovi in napačne predstave.
Ena najpogostejših je pomislek, ali bodo zdravniki pri človeku, ki je opredeljen kot darovalec, naredili vse za njegovo preživetje. Postopka zdravljenja in darovanja sta med seboj strogo ločena. Naloga zdravstvene ekipe je zdravljenje in reševanje bolnikovega življenja, možnost darovanja pa se lahko začne obravnavati šele, ko so izpolnjeni strogi pogoji in je smrt potrjena skladno s predpisanim postopkom.
Možgansko smrt ugotavljajo zdravniki po natančno določenih medicinskih merilih. Zdravniki, ki sodelujejo pri ugotavljanju smrti, ne smejo sodelovati pri odvzemu ali presaditvi organov. Sistem je namenoma urejen tako, da so posamezne faze ločene in da zdravljenje bolnika nikoli ni podrejeno morebitnemu darovanju.
Darovalec je lahko tudi starejši človek
Še ena pogosta zmota je prepričanje, da starejši ljudje ali ljudje s kroničnimi boleznimi ne morejo biti darovalci. Za opredelitev glede darovanja v Sloveniji ni zgornje starostne omejitve, prav tako posamezna bolezen še ne pomeni avtomatične izključitve.
Ali je določen organ primeren za presaditev, zdravniki presojajo v konkretnem primeru. Pomembno je njegovo dejansko stanje in ne zgolj starost človeka. Zato strokovnjaki ljudem svetujejo, naj odločitve namesto zdravnikov ne sprejemajo sami z razmišljanjem, da so »prestari« ali »premalo zdravi« za darovanje.
Tudi sodobna transplantacijska medicina se nenehno razvija. Izboljšujejo se postopki ohranjanja organov, diagnostika, kirurške tehnike in zdravljenje po presaditvi, zaradi česar je mogoče uspešno uporabiti tudi nekatere organe, ki v preteklosti ne bi bili primerni.
Ena odločitev lahko vpliva na več življenj
Darovanje po smrti ima posebno značilnost: en darovalec lahko pomaga več bolnikom. Presaditi je mogoče različne organe, med drugim srce, pljuča, jetra, ledvice in trebušno slinavko, poleg organov pa je mogoče darovati tudi določena tkiva.
Za prejemnika presaditev ne pomeni, da je zdravljenje končano. Po posegu mora praviloma vse življenje jemati zdravila, ki preprečujejo zavrnitev presajenega organa, potrebuje redne zdravniške preglede in mora paziti na svoje zdravstveno stanje. Kljub temu lahko uspešna presaditev človeku omogoči leta ali desetletja življenja, ki jih brez nje morda ne bi imel.
Na novinarski konferenci Slovenija-transplanta so ob letošnjem evropskem dnevu predstavili tudi izkušnjo Romane Skrinjar Alauf, ki je pred desetimi leti prestala presaditev jeter zaradi Wilsonove bolezni. Njeno pričevanje je bilo predstavljeno kot primer življenja po uspešni transplantaciji: deset let po presaditvi živi aktivno življenje, obletnico pa je zaznamovala tudi s 282 kilometrov dolgo potjo Camino de Santiago. Njeno zgodbo je ob evropskem dnevu objavil zavod Slovenija-transplant.
Takšne izkušnje pokažejo človeško plat transplantacijske medicine, vendar je vsaka presaditev drugačna. Uspešnost zdravljenja je odvisna od številnih dejavnikov, od osnovne bolezni in zdravstvenega stanja bolnika do vrste presajenega organa in morebitnih zapletov.
Pomembno je, da svojo odločitev poznajo tudi najbližji
Strokovnjaki ob evropskem dnevu posebej opozarjajo na pomen pogovora v družini. Človek se lahko uradno opredeli v registru, vendar je koristno, da svojo odločitev pove tudi najbližjim. Svojci se lahko namreč v primeru nenadne smrti znajdejo v izjemno težkem položaju, ko morajo v zelo kratkem času sprejeti in razumeti številne informacije.
Če poznajo voljo svojega bližnjega, je lahko takšen trenutek vsaj nekoliko manj negotov. Letos je stopnja privolitve svojcev za darovanje približno 63-odstotna, kar kaže, kako pomemben del procesa predstavlja pogovor z družino.
Če je človek svojo voljo uradno izrazil, je ta podatek po smrti dostopen pooblaščenim zdravstvenim delavcem. Za časa njegovega življenja pa je zaščiten in ni dostopen niti osebnemu zdravniku. Posameznik lahko svojo odločitev tudi kadarkoli spremeni.
Kako se opredelimo?
V Sloveniji se lahko za darovanje organov po smrti ali proti njemu opredeli oseba, starejša od 15 let, ki je sposobna za razsojanje. Postopek je mogoče opraviti elektronsko prek portala eUprava ali osebno na enem od pooblaščenih mest.
Pri elektronskem postopku se posameznik prijavi z ustreznim sredstvom elektronske identifikacije, izbere storitev za opredelitev glede darovanja organov in poda svojo izjavo. Pri osebni opredelitvi potrebuje osebni dokument in kartico zdravstvenega zavarovanja.
Pomembno je, da odločitev ni dokončna. Posameznik jo lahko pozneje spremeni. Prav tako ni namen sistema v tem, da bi se moral vsak človek opredeliti za darovanje – pomembno je, da ima na voljo preverjene informacije in da je njegova odločitev svobodna ter spoštovana.
260 ljudi še vedno čaka
Ob evropskem dnevu darovanja in presaditve organov številke pokažejo dva precej različna obraza slovenske transplantacijske medicine. Na eni strani imamo dobro organiziran sistem, v katerem so samo v prvih devetih mesecih letos opravili 80 presaditev. Na drugi strani 260 ljudi še vedno čaka na organ, ki bi jim lahko rešil ali bistveno spremenil življenje.
Hkrati več kot 80 odstotkov prebivalcev darovanje podpira, svojo voljo pa je v registru izrazilo le okoli 18.500 ljudi. Prav tu strokovnjaki vidijo prostor za več pogovora, več preverjenih informacij in manj strahu pred temo, ki je zaradi povezave s smrtjo pogosto potisnjena na rob.
Darovanje organov je izrazito osebna odločitev in ni pravilnega odgovora, ki bi veljal za vse. Pomembno pa je, da ljudje vedo, kako sistem deluje, da poznajo možnosti in da se o svoji odločitvi pogovorijo tudi z najbližjimi. V trenutku, ko je neka družina soočena z izgubo, lahko jasno izražena volja pokojnika pomeni veliko. Za nekoga drugega pa lahko darovani organ pomeni možnost, da se življenje nadaljuje.
Spletno uredništvo
