Logistika, nekoč pretežno transakcijska dejavnost, se je z razvojem tehnologij drastično preobrazila. Z internetom stvari smo vstopili v svet podatkov v realnem času, vendar je umetna inteligenca tista, ki omogoča napovedovanje prihodnjih dogodkov.
Ta prehod je bil osrednja tema na nedavni konferenci Platforma Business Logistika: hrbtenica gospodarstva v času sprememb, kjer so strokovnjaki razpravljali o evoluciji logistike v smeri večje učinkovitosti, nadzora in varnosti v verigah.
Razumevanje digitalizacije: Proces pred tehnologijo
Samo Kastelic, član uprave Intereurope, je poudaril, da mora digitalizacija izhajati iz procesa, ne iz tehnologije. V Intereuropi se osredotočajo na identifikacijo potrebnih in dodano vrednost ustvarjajočih aktivnosti. Tiste, ki niso nujne, odstranjujejo, nujne a neproduktivne avtomatizirajo, aktivnosti z dodano vrednostjo pa še izboljšujejo.
Enako mnenje deli dr. Matevž Obreht s Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru, ki opozarja na past digitalizacije obstoječih, neoptimiziranih procesov. Brez temeljitega pregleda procesov podjetja tvegajo, da ustvarijo zgolj “digitalni plevel”.
Od transakcij do napovedi: Nova doba umetne inteligence
Slavko Ovčina, direktor divizije IKT rešitev pri Pošti Slovenije, je predstavil prehod iz transakcijske v podatkovno logistiko in naprej v prediktivno logistiko. Pošta Slovenije že uvaja digitalne rešitve, vključno s testiranjem humanoidnih robotov v svojih skladiščih. Ovčina poudarja, da umetna inteligenca omogoča uporabo podatkov za napovedovanje prihodnjih dogodkov, ne le za analizo preteklih.
Dr. Obreht je opozoril na pomembnost razumevanja celotne poti izdelka v dobavni verigi. V Evropi deluje okoli 30 milijonov podjetij, vsako pa ima lahko 30 do 50 dobaviteljev. Vendar le majhen odstotek podjetij pozna dobavitelje njihovih dobaviteljev, kar ustvarja kompleksno in težko obvladljivo mrežo. Kot primer je navedel kavo, kjer le redki poznajo njeno izvorno pot. Rešitev vidi v avtomatizaciji vnosa podatkov in uporabi umetne inteligence za obdelavo obsežnih količin podatkov.
Izzivi digitalne transformacije: Zanesljivost in varnost
Z večanjem digitalizacije procesov se povečuje tudi odvisnost od informacijskih sistemov. Mart Dekleva, direktor DKV Mobility Slovenija, je pojasnil, da za nemoteno delovanje uporabljajo več ločenih sistemov in redno izvajajo stresne teste za preverjanje odpornosti na kibernetske napade. Poudaril je tudi pomen izobraževanja zaposlenih, saj lahko nepreviden odziv na lažno sporočilo ogrozi varnost sistema.
Dr. Obreht je delil primer stresnega testa, kjer je bilo zaposlenim poslano lažno sporočilo o novem direktorju, kar je 20 odstotkov zaposlenih prepričalo v vpis gesla. To opozarja na ranljivost, ki jo predstavlja človeški dejavnik, in poudarja potrebo po izobraževanju skupaj s tehnološko zaščito.
Umetna inteligenca obljublja več avtomatizacije, boljšo sledljivost in možnost napovedovanja v logistiki. Toda tehnologija ni cilj sama po sebi. Ključno je urediti procese, zagotoviti kakovostne podatke in vzpostaviti povezave med različnimi členi verige. Šele nato lahko umetna inteligenca ustvari novo vrednost. Logistika 4.0 se torej začne s kakovostnimi procesi, podatki in ljudmi, ki jih znajo učinkovito uporabiti.
