Slovenija vstopa v zadnje ure referendumske kampanje. Danes opolnoči bo nastopil volilni molk, v nedeljo pa bodo državljani odločali o štirih referendumskih vprašanjih, ki so v zadnjih tednih močno zaznamovala politično dogajanje. Čeprav se vprašanja nanašajo na različna področja, od parlamentarnih preiskav do socialne pomoči, volilnih pravic tujcev in financiranja RTV Slovenija, je kampanja vse bolj dobivala značaj širšega političnega spopada. Predčasna udeležba kaže veliko zanimanje volivcev, vendar bo šele nedelja razkrila, ali se bo to zanimanje odrazilo tudi v končnih rezultatih.
V petek, 9. oktobra, se izteka kampanja pred štirimi referendumi, ki bodo potekali v nedeljo, 11. oktobra. Organizatorji kampanje lahko volivce o svojih stališčih prepričujejo samo še do polnoči, ko bo začel veljati volilni molk. Ta bo trajal do nedelje do 19. ure, ko se bodo zaprla volišča. V tem času je prepovedana referendumska propaganda, volivci pa bodo imeli priložnost, da se pred odločitvijo seznanijo z vsebino vprašanj brez novih neposrednih kampanjskih pozivov.
Letošnje referendumsko odločanje je posebno predvsem zato, ker bodo državljani istega dne glasovali o štirih različnih vprašanjih. Eno glasovanje bo zakonodajno, preostala tri pa posvetovalna. Ta razlika je bistvena, saj ima lahko izid zakonodajnega referenduma neposredne pravne posledice, medtem ko rezultati posvetovalnih referendumov predstavljajo politično usmeritev, ki državnega zbora pravno ne zavezuje.
Štiri vprašanja, toda kampanja se je spremenila v širši politični obračun
Na zakonodajnem referendumu bodo volivci odločali o noveli zakona o parlamentarni preiskavi, ki jo je državni zbor sprejel maja letos. Nasprotniki novele opozarjajo na nevarnost političnega vplivanja na preiskovalne postopke in poseganja v zasebnost posameznikov, medtem ko zagovorniki spremembe predstavljajo kot drugačno ureditev parlamentarnega nadzora. Prav ta referendum je v kampanji dobil največjo politično težo, saj se njegov izid lahko neposredno odrazi v usodi že sprejetega zakona.
Preostali trije referendumi zadevajo vprašanja, ki neposredno vplivajo na razumevanje socialne države, politične vključenosti prebivalcev in prihodnosti javnega medijskega servisa. Volivci bodo odločali o pogojevanju denarne socialne pomoči z družbenokoristnim delom za delovno sposobne upravičence brez objektivnih ovir za delo, o volilni pravici državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah ter o ukinitvi obveznega plačevanja RTV-prispevka. Gre za vsebinsko različna vprašanja, pri katerih bi morala biti v ospredju razprava o konkretnih posledicah posamezne odločitve.
Toda politična kampanja je vprašanja pogosto združevala v enotno sporočilo. Vladajoča koalicija je volivce pozivala h glasovanju štirikrat ZA, opozicijske stranke pa so zagovarjale štirikrat PROTI. Takšno poenostavljanje lahko mobilizira volivce, hkrati pa ustvarja nevarnost, da se o posameznih vprašanjih ne odločajo na podlagi njihove vsebine, temveč predvsem glede na odnos do vlade oziroma opozicije.
Opozicija opozarja na nevarnost političnega nadzora, koalicija zagovarja svoje spremembe
Predstavniki opozicijskih strank Gibanje Svoboda, SD in Levica so v kampanji poudarjali predvsem pomen zakonodajnega referenduma o parlamentarnih preiskavah. Predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob je opozarjal na nevarnost političnega poseganja v zasebnost, predstavniki drugih opozicijskih strank pa so izpostavljali širša vprašanja demokratičnih standardov in nadzora nad oblastjo. Njihove izjave so bile izrazito kritične do vladajoče koalicije, ki ji očitajo poskuse povečevanja političnega vpliva na različne družbene sisteme.
Vladajoče stranke SDS, NSi, Demokrati, SLS in Fokus so na drugi strani zagovarjale podporo vsem štirim referendumskim vprašanjem. Njihova kampanja je temeljila na prepričanju, da predlagane spremembe predstavljajo ustrezno smer razvoja posameznih področij. Toda dejstvo, da so štiri vsebinsko različna vprašanja postala del skupnega političnega sporočila, odpira tudi vprašanje, koliko prostora je v kampanji sploh ostalo za podrobno razpravo o posameznih zakonodajnih in družbenih posledicah.
Posebej pomembno je, da volivci razumejo razliko med glasovanjem o že sprejetem zakonu in izražanjem stališča do prihodnjih sprememb. Pri zakonodajnem referendumu lahko zavrnitev prepreči uveljavitev zakona, pri posvetovalnih referendumih pa državni zbor ni pravno zavezan, da rezultat tudi uresniči. To pomeni, da glas ZA ali PROTI nima pri vseh štirih vprašanjih enakega pravnega učinka.
Predčasna udeležba kaže zanimanje, vendar izida še ne razkriva
Predčasnega glasovanja na štirih referendumih se je v treh dneh udeležilo 75.401 volivcev oziroma 4,44 odstotka vseh volilnih upravičencev, je danes, 9. oktobra, sporočila Državna volilna komisija (DVK). V torek je glasovalo 21.279 volivcev, v sredo 28.710, v četrtek, zadnji dan predčasnega glasovanja, pa še 25.412 volivcev oziroma 1,49 odstotka vseh upravičencev. Največje zanimanje je bilo torej v sredo, ko je na volišča prišlo skoraj 29.000 ljudi. Skupna udeležba je občutno višja kot pri nekaterih preteklih referendumih, kar kaže, da so letošnja referendumska vprašanja pritegnila precejšnjo pozornost javnosti.
Primerjava z lanskim referendumom o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja je še posebej zgovorna. Takrat je v vseh treh dneh predčasno glasovalo 35.730 volivcev oziroma 2,11 odstotka volilnih upravičencev. Letos je bilo predčasnih volivcev kar 39.671 več, delež udeležbe pa je bil več kot dvakrat višji. Še večja je razlika v primerjavi z referendumom o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti, ko je predčasno glasovalo 23.102 volivcev oziroma 1,36 odstotka upravičencev. Tokratna udeležba je bila več kot trikrat višja.
Kljub izrazitemu povečanju predčasne udeležbe pa iz teh številk še ni mogoče sklepati, kakšen bo nedeljski rezultat. Podatki DVK namreč razkrivajo zgolj število volivcev, ki so že oddali glas, ne pa tudi njihovih odločitev. Prav tako visoka predčasna udeležba še ne zagotavlja rekordne skupne udeležbe, saj so lahko številni volivci, ki bi sicer glasovali v nedeljo, svojo odločitev opravili že med tednom. Pravo razmerje med glasovi ZA in PROTI ter dejansko zanimanje volivcev za posamezna referendumska vprašanja bosta zato znana šele po nedeljskem glasovanju.
Zakaj je pri prvem referendumu pomembno tudi število glasov proti?
Pri zakonodajnem referendumu o noveli zakona o parlamentarni preiskavi bo poleg večine oddanih glasov odločilen tudi tako imenovani zavrnitveni kvorum. Zakon je zavrnjen, če proti njemu glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali, hkrati pa mora proti glasovati najmanj petina vseh volilnih upravičencev. Ob približno 1,7 milijona volilnih upravičencev to pomeni okoli 340.000 glasov PROTI, natančno število pa bo odvisno od uradnih podatkov na dan glasovanja.
To pomeni, da lahko na zakonodajnem referendumu večina udeležencev glasuje proti zakonu, vendar zakon kljub temu ni zavrnjen, če ni dosežen zahtevani delež vseh volilnih upravičencev. Prav zato je pri takšnih referendumih udeležba posebej pomembna. Politične stranke se tega zavedajo, zato so bili pozivi k množičnemu obisku volišč pomemben del kampanje.
Pri treh posvetovalnih referendumih takšnega kvoruma ni. Njihovi rezultati bodo pokazali razmerje med podporo in nasprotovanjem posameznim predlogom, vendar bodo nadaljnje odločitve ostale v pristojnosti zakonodajalca. To razliko je pomembno razumeti predvsem zato, ker bi lahko skupna politična kampanja ustvarila vtis, da bodo vsi štirje referendumi imeli enake posledice.
Opolnoči nastopi volilni molk, v nedeljo skoraj 3.000 rednih volišč
Referendumska kampanja se bo zaključila danes ob polnoči. Volilni molk bo trajal do nedelje do 19. ure, ko se bodo zaprla volišča. V tem času organizatorji kampanje in drugi udeleženci ne bodo smeli izvajati referendumske propagande, morebitne prijave kršitev pa bo sprejemal pristojni inšpektorat za notranje zadeve. Namen volilnega molka je omogočiti, da se volivci odločijo brez neposrednih kampanjskih pritiskov v zadnjih urah pred glasovanjem.
V nedeljo bo odprtih 2.984 rednih volišč in 88 volišč OMNIA, na katerih lahko glasujejo volivci, ki so pravočasno uredili glasovanje zunaj svojega volilnega okraja. Glasovanje bo potekalo od 7. do 19. ure. Volivci se lahko odločijo, ali bodo glasovali na vseh štirih referendumih ali samo na nekaterih, vendar se po opravljenem glasovanju ne morejo pozneje vrniti in oddati še preostalih glasovnic.
Državna volilna komisija je za vprašanja volivcev vzpostavila tudi brezplačno telefonsko številko 080 28 18, ki bo na dan glasovanja dosegljiva med 7. in 19. uro. Podatke o svojem volišču lahko volivci preverijo na spletni strani DVK.
Nedelja ne bo samo odločanje o štirih vprašanjih
Čeprav bodo volivci formalno odločali o štirih ločenih referendumskih vprašanjih, bo nedeljski rezultat nedvomno imel tudi širši politični pomen. Vladajoča koalicija bo v njem iskala potrditev svojih odločitev, opozicija pa morebitno zavrnitev vladne politike. Toda prav zaradi izrazite politične polarizacije bo pomembno, da se rezultati ne razlagajo zgolj kot enotna zmaga ali poraz ene politične strani.
Vsako vprašanje ima namreč svojo vsebino in svoje posledice. Volivec lahko nasprotuje spremembam parlamentarnih preiskav, podpira drugačno ureditev socialne pomoči, zagovarja lokalno volilno pravico dolgoletnih prebivalcev iz tretjih držav in ima hkrati povsem svoje stališče do financiranja RTV Slovenija. Takšna odločitev ni protislovna, temveč pomeni, da se je opredelil do posameznih vprašanj in ne do enotnega političnega slogana.
Najpomembnejše sporočilo pred nedeljo je zato preprosto: štiri glasovnice ne pomenijo nujno ene politične odločitve. Volivci imajo možnost, da o vsakem vprašanju presodijo posebej, ne glede na pozive političnih strank. Prav to je tudi bistvo referendumskega odločanja – da končna beseda pripada državljanom, ne kampanjskim sloganom.
Spletno uredništvo Goriške novice
