Hrvaško pretresa novo poglavje velike okoljske afere, v kateri preiskovalci preverjajo sume nezakonitega odlaganja več deset tisoč ton odpadkov, tudi takšnih, ki so na Hrvaško prihajali iz Slovenije. Hrvaška policija je danes, 9. oktobra, po nalogu urada za preprečevanje korupcije in organiziranega kriminala (USKOK) izvedla nove aretacije na območju Čakovca, Senja, Zagreba in Karlovca. Med osumljenimi naj bi bili po neuradnih informacijah hrvaških medijev tudi znani poslovneži in predstavniki podjetij za ravnanje z odpadki. Preiskovalci sumijo, da so se odpadki, namenjeni predelavi, namesto tega nezakonito zakopavali v zemljo.
Hrvaški urad USKOK je danes potrdil, da policija izvaja aretacije več oseb, za katere obstaja utemeljen sum storitve hudih kaznivih dejanj zoper okolje v okviru hudodelske združbe. Akcija poteka na območju štirih hrvaških mest, preiskovalci pa bodo po zaslišanju osumljencev odločili o nadaljnjih postopkih.
Uradno sporočilo je bilo razmeroma skopo, vendar so hrvaški mediji že objavili več podrobnosti o tem, na koga naj bi se razširila preiskava. Po poročanju Jutarnjega lista in Indexa gre za nadaljevanje obsežne afere, povezane z nezakonitim odlaganjem odpadkov na območju Gospića, Benkovca in Senja.
Med osumljenimi naj bi bila znani zlatar in član uprave podjetja
Po neuradnih informacijah, ki jih objavljata hrvaška portala Index in Jutarnji list, sta bila v današnji akciji aretirana tudi Paško Dodić, znani zagrebški zlatar, in Željko Teufel, član uprave podjetja CE-ZA-R, ki deluje v okviru skupine C.I.O.S.
Pomembno je poudariti, da gre pri njuni identifikaciji in podrobnostih očitanih ravnanj za informacije hrvaških medijev. USKOK je v prvem današnjem uradnem sporočilu potrdil aretacije, ni pa javno navedel imen vseh osumljencev.
Preiskava naj bi se po navedbah Jutarnjega lista nanašala predvsem na odpadke, ki so jih prevažali na območje Benkovca in Senja. Preiskovalci naj bi preverjali, ali so posamezniki vedeli, da odpadki, ki bi morali biti ustrezno obdelani, končujejo na nezakonitih odlagališčih.
Med osebami, ki naj bi jih zajela razširjena preiskava, hrvaški mediji omenjajo tudi direktorico komunalnega podjetja v Senju Snješko Tomljanović. Po neuradnih navedbah preiskovalci preverjajo sum nepravilnosti pri pridobivanju dovoljenj za odlaganje dela odpadkov.
Vse navedene osebe je treba do morebitne pravnomočne obsodbe obravnavati kot nedolžne.
Namesto recikliranja naj bi odpadke preprosto zakopavali
V središču prvotne preiskave sta zakonca Josip in Monika Šincek ter podjetje Tipos Resurs. Preiskovalci sumijo, da so v okviru poslovanja prevzemali odpadke, ki bi jih morali predelati, vendar naj bi jih namesto tega nezakonito odlagali.
Po poročanju Jutarnjega lista je podjetje imelo dovoljenje za predelavo odpadkov na območju Gospića. Iz odpadne plastike in drugih materialov naj bi izdelovali različne izdelke, med drugim gradbene materiale in druge proizvode iz recikliranih surovin.
Toda po očitkih preiskovalcev naj bi velik del prevzetega materiala namesto predelave zdrobili in zakopali. Ko so pristojni inšpektorji konec leta 2023 in v začetku leta 2024 okrepili nadzor na območju Gospića, naj bi se del spornih dejavnosti preselil na druga območja.
Med njimi naj bi bil tudi nekdanji kamnolom pri Benkovcu, povezan s podjetjem Izoxeco. Preiskovalci preverjajo, ali so tam odpadke prav tako zakopavali namesto predelovali.
To so očitki, ki jih preiskovalci še preverjajo v kazenskem postopku, in ne pravnomočno ugotovljena odgovornost posameznih osumljencev.
V enem od spornih poslov skoraj pol milijona evrov
Posebno pozornost je pritegnilo tudi poslovno sodelovanje med podjetjema CE-ZA-R in Tipos Resurs.
Po poročanju Jutarnjega lista naj bi Željko Teufel v imenu podjetja CE-ZA-R sklenil pogodbo s podjetjem zakoncev Šincek o ravnanju z odpadki. Hrvaški časnik navaja plačilo v višini 465.943 evrov.
Odpadki naj bi bili v dokumentaciji označeni kot nenevarni, šlo pa naj bi predvsem za zdrobljeno plastiko in gumo, pridobljeno pri predelavi avtomobilov v obratu v Sisku.
Preiskovalce naj bi zanimalo predvsem, ali so odgovorne osebe vedele, da odpadki ne končujejo v predvidenem postopku predelave, temveč na lokacijah, kjer so jih po sumih preiskovalcev nezakonito odlagali.
Pomembna razlika je med zakonitim prevzemom odpadkov in morebitnim vedenjem o njihovem poznejšem nezakonitem odlaganju. Prav vprašanje, kdo je vedel za domnevne nepravilnosti in kdo naj bi pri njih sodeloval, je eno ključnih vprašanj razširjene preiskave.
V Benkovcu naj bi zakopali okoli 6.500 ton odpadkov
Po neuradnih informacijah, ki jih navaja Index, naj bi bilo na območju Benkovca nezakonito zakopanih približno 6.500 ton odpadkov.
Odpadki naj bi končali na zemljišču, povezanem s Paškom Dodićem. Njegova soproga Franciska Dodić je bila po poročanju hrvaških medijev med osebami, zajetimi že v prvotni preiskavi februarja 2025.
Index poroča tudi o prestreženih pogovorih in dokumentaciji, ki naj bi jih preiskovalci uporabili pri preverjanju povezav med podjetji, odgovornimi osebami in lokacijami odlaganja.
Toda tudi v tem delu velja pomembna omejitev: navedbe o posameznih pogovorih in vlogah osumljencev izvirajo iz medijskega poročanja o preiskavi. Njihovo dokazno vrednost in morebitno kazensko odgovornost bo mogoče dokončno presojati šele v ustreznem sodnem postopku.
Odpadki so na Hrvaško prihajali tudi iz Slovenije
Za slovenske bralce ima afera še posebno razsežnost. Že februarja 2025 je Europol poročal, da je kriminalna mreža po ugotovitvah preiskovalcev nezakonito ravnala z odpadki, ki so na Hrvaško prihajali iz Italije, Slovenije in Nemčije.
Po takratnih podatkih Europola je bilo na najmanj treh lokacijah nezakonito odloženih vsaj 35.000 ton odpadkov, osumljena kriminalna mreža pa naj bi s takšnim ravnanjem ustvarila najmanj štiri milijone evrov nezakonitega dobička.
Preiskovalci so sumili, da so se pri čezmejnem prevozu uporabljali dokumenti, ki so odpadke prikazovali kot material za recikliranje, čeprav naj bi šlo tudi za nevarne odpadke, ki bi zahtevali drugačno obdelavo.
Europol je takrat opozoril, da so storilci po ugotovitvah preiskave izkoriščali visoke stroške zakonitega ravnanja z nevarnimi odpadki. Namesto plačila ustrezne obdelave naj bi jih preprosto zakopavali ali odlagali na nedovoljenih lokacijah.
Dejstvo, da so bili med izvorom odpadkov navedeni tudi slovenski pošiljatelji, samo po sebi ne pomeni, da so slovenska podjetja sodelovala pri kaznivih dejanjih. Za takšen sklep bi bilo treba ugotoviti njihovo konkretno vlogo in morebitno vedenje o nezakonitem ravnanju z odpadki.
Strokovnjaki na območju Gospića odkrili resne posledice
Da pri aferi ne gre zgolj za nepravilnosti v dokumentaciji, kažejo tudi strokovne ugotovitve o stanju okolja na območju Gospića.
Hrvaška radiotelevizija HRT je septembra letos podrobno predstavila izsledke izvedenskega pregleda, ki ga je USKOK objavil avgusta. Strokovnjaki Geotehniške fakultete Univerze v Zagrebu so na raziskanem območju ocenili približno 37.000 ton mešanih odpadkov.
Med njimi so bili ostanki predelave električne in elektronske opreme, plastika, gradbeni materiali in tudi deli medicinskih odpadkov.
Pomembno je poudariti, da izvedenci niso ugotovili, da je vseh 37.000 ton odpadkov nevarnih. So pa pri analiziranih vzorcih ugotovili nevarne lastnosti, med drugim ekotoksičnost, nekatere posebej problematične skupine odpadkov pa so bile razvrščene med nevarne.
V tleh so izmerili izrazito povišane koncentracije bakra, svinca in antimona. Ugotovili so tudi degradacijo tal ter nepovratno uničenje dela življenjskih okolij.
Posebej skrb vzbujajo ugotovitve o prisotnosti spojin PFAS v podzemni vodi na območju pod odlagališčem. Izvedenci so ocenili, da je nezakonito odlagališče zelo verjeten vir njihovega širjenja v vodonosnik.
To ne pomeni, da je bila dokazana onesnaženost javnega sistema oskrbe s pitno vodo. Strokovne ugotovitve pa potrjujejo resne lokalne vplive odpadkov na tla in podzemne vode.
Zakaj so takšni posli lahko izjemno donosni?
Ravnanje z odpadki je gospodarska dejavnost, pri kateri se stroški zelo razlikujejo glede na vrsto materiala, njegovo nevarnost in zahtevnost predelave.
Nevarni odpadki praviloma zahtevajo strožje postopke zbiranja, prevoza, obdelave in odstranjevanja. Če podjetje za takšno ravnanje prejme plačilo, nato pa odpadke namesto predelave nezakonito odloži, se lahko izogne velikemu delu predvidenih stroškov.
Prav takšen način delovanja je Europol opisoval v prvotni preiskavi. Po njegovih navedbah naj bi kriminalna mreža na zakonitem trgu pridobivala posle s konkurenčnimi ponudbami, nato pa se izogibala stroškom ustrezne obdelave.
Takšna ravnanja imajo lahko dvojno posledico. Poleg neposredne okoljske škode ustvarjajo tudi nelojalno konkurenco podjetjem, ki odpadke obdelujejo skladno s predpisi.
Na koncu lahko nastane še tretji strošek: sanacija onesnaženih zemljišč in voda. Če povzročitelji škode teh stroškov ne poravnajo, se lahko breme prenese na javna sredstva oziroma širšo skupnost.
Preiskava se širi, odgovornost pa bo treba še dokazati
Današnje aretacije kažejo, da hrvaški preiskovalci niso zaključili dela s prvotnimi osumljenci. Nasprotno, preiskava se po poročanju hrvaških medijev širi tudi na druge osebe in podjetja, ki naj bi bila povezana s prevzemanjem, prevozom, dokumentiranjem in odlaganjem odpadkov.
USKOK je potrdil, da gre za sume hudih kaznivih dejanj zoper okolje v okviru hudodelske združbe. Po zaslišanju osumljencev bo odločil o nadaljnjih postopkih in javnost obvestil o svojih odločitvah.
Aretacija še ni dokaz krivde, prav tako medijska navedba o osumljenosti še ni sodna ugotovitev. Zato bo za nadaljnji razvoj zgodbe pomembno predvsem, kaj bodo uradno potrdili preiskovalci in kateri očitki bodo morebiti prestali sodno presojo.
Kljub temu že doslej objavljeni podatki kažejo razsežnost afere. Govorimo o desettisočih tonah odpadkov, milijonskih zneskih, več lokacijah in čezmejnih tokovih materiala, ki je prihajal tudi iz Slovenije.
Največje vprašanje zato ni samo, kdo je sodeloval pri domnevnem nezakonitem odlaganju. Prav tako pomembno je, kako je bilo mogoče tako velike količine odpadkov prevažati in odlagati, ne da bi pristojni sistemi nadzora takšno ravnanje pravočasno preprečili.
Spletno uredništvo Naša Primorska
