Američanka Christa Pike bi morala biti 30. septembra mrtva. V zaporu v Tennesseeju so ji vbrizgali ne enega, ampak dva odmerka pentobarbitala, namenjena njeni usmrtitvi. Toda 50-letnica je še naprej dihala. Več kot uro po začetku postopka je bila živa, nato pa jo je iz sobe za usmrtitve namesto mrliškega vozila odpeljal rešilec. Sledili so dnevi v kritičnem stanju, priključena je bila na ventilator, njeni odvetniki pa so še v ponedeljek razumeli, da je možgansko mrtva in da jo bodo odklopili od aparatov.
Nato je prišel preobrat, ki ga njena pravna ekipa opisuje kot medicinsko brez primere: Pike se je prebudila in spregovorila. Zdaj se odpira še bolj neprijetno vprašanje – kaj se je v sobi za usmrtitve pravzaprav zgodilo in ali jo lahko država poskuša usmrtiti še enkrat?
Primer Christe Pike je v ZDA sprožil izjemno ostro razpravo o smrtni kazni in načinu izvajanja usmrtitev z injekcijo. Associated Press, katerega novinarji so bili med pričami usmrtitve, je podrobno rekonstruiral dogajanje tistega večera. Postopek, ki naj bi se končal v nekaj minutah, se je vlekel več kot uro. Pike je po aplikaciji zdravila še vedno dihala, spuščala zvoke in se odzivala, pred tem pa se je pritoževala zaradi bolečin v roki. Po dveh odmerkih zdravila, ki bi morala biti smrtonosna, ni umrla.
Njeno stanje se je po prevozu v bolnišnico močno poslabšalo. Bila je nezavestna in priključena na mehansko predihavanje, njeni odvetniki pa so pozneje razkrili, da so v ponedeljek zvečer razumeli, da je njihova klientka možgansko mrtva in da bodo naslednji dan odstranili podporo življenjskim funkcijam. Toda v torek se je zgodilo nekaj povsem nepričakovanega. Pike se je prebudila, začela govoriti in po besedah njene pravne ekipe vprašala: »Kje sem?« in »Kdo ste vi?«
Usmrtitve se očitno sploh ne spominja
Anesteziolog dr. Joel Zivot z univerze Emory, ki je pred usmrtitvijo sodeloval kot medicinski izvedenec njene obrambe, je za ameriško revijo People povedal, da so Pike že odstranili z mehanskega ventilatorja in da lahko govori. Ve, kdo je in kje je, vendar je bila ob prvih pogovorih še časovno dezorientirana – menila je, da je še vedno september. Po njegovih informacijah se samega poskusa usmrtitve ne spominja, spominja pa se, da je bila pacientka na intenzivni negi in da je bila intubirana.
Toda prebujenje še zdaleč ne pomeni, da je okrevala. Njeni odvetniki so sporočili, da ima pljučnico in krvni strdek, težave s požiranjem ter hude poškodbe obeh rok. Po besedah odvetnika Randyja Spiveyja so bile njene dlani tako močno otekle, da jih je primerjal z napihnjenimi kirurškimi rokavicami. Pravni zastopniki so ob prebujenju povedali tudi, da Pike ni mogla premikati rok in dlani, dolgoročne posledice pa še niso znane. Njena pravna ekipa zato opozarja, da jo čaka dolgotrajno okrevanje in da je končna prognoza še vedno negotova.
Kako je sploh mogoče preživeti dva odmerka zdravila za usmrtitev?
To je vprašanje, s katerim se zdaj ukvarjajo tudi ameriški zdravniki. Tennessee za usmrtitve uporablja pentobarbital, močan barbiturat, ki naj bi v zelo visokem odmerku povzročil globoko nezavest, prenehanje dihanja in nazadnje zastoj srca. Pri usmrtitvi je predviden odmerek petih gramov – količina, ki je po besedah medicinskih strokovnjakov večkrat višja od odmerkov, potrebnih za povzročitev medicinske kome.
Upokojeni kirurg in raziskovalec smrtonosnih injekcij dr. Jonathan Groner je zato opozoril, da dejstvo, da se je Pike prebudila, nakazuje možnost, da je v njen krvni obtok dejansko prišla le majhna količina zdravila. Ena od možnih razlag je tako imenovana infiltracija intravenske poti: igla oziroma kateter ni pravilno nameščen v veni ali vena poči, zaradi česar tekočina namesto v krvni obtok steče v okoliško tkivo. To bi lahko pojasnilo tudi hudo otekanje in poškodbe njenih rok.
Prav ta možnost je še posebej pomembna, ker njena obramba trdi, da je državo že pred usmrtitvijo opozarjala na težave. Pike naj bi imela vse življenje krvno motnjo in težavne vene, zaradi katerih je vzpostavljanje intravenske poti zahtevno. Po navedbah njenih odvetnikov naj bi jo izvajalci postopka v sobi za usmrtitve z iglo prebodli najmanj sedemkrat. Eden od odvetnikov je po drugem odmerku opazil tudi, da je njena roka postala vijoličasta, medijske priče pa so slišale, kako se je Pike pritoževala zaradi bolečine v roki.
Namesto smrti več kot uro dihala pred pričami
Associated Press je rekonstruiral tudi dramatično dogajanje v sami sobi za usmrtitve. Pike so okoli 19.30 privezali na nosila. Pred začetkom je podala svojo zadnjo izjavo in dejala, da je pripravljena umreti. Nato so ji začeli dovajati pentobarbital. Toda pričakovani konec ni prišel. Po aplikaciji zdravila je še naprej dihala, občasno spuščala zvoke, ki so jih priče opisovale kot smrčanje, in se odzivala.
Ko so oblasti zaprle zaveso pred prostorom za priče, je bilo še vedno mogoče slišati, da je živa. Njeni odvetniki so zahtevali medicinsko pomoč, proti 21. uri pa so Pike iz zapora odpeljali z reševalnim vozilom. Ameriški mediji so prizor povzeli z nenavadno, vendar natančno ugotovitvijo: iz zapora je po načrtovani usmrtitvi odšla v reševalnem vozilu, ne v mrliškem.
V bolnišnici je še vedno vklenjena
Primer je dobil novo razsežnost tudi zaradi ravnanja z njo v bolnišnici. Njeni odvetniki trdijo, da Pike kljub hudemu zdravstvenemu stanju ostaja priklenjena na bolniško posteljo. Po njihovih navedbah je zdravstveno osebje zahtevalo odstranitev okovov, vendar zahteva ni bila odobrena. Njeni pravni zastopniki so opozorili tudi na težave pri dostopu do klientke v času, ko je bilo njeno zdravstveno stanje še posebej kritično.
Sodnica I’Ashea Myles je medtem Tennesseejskemu oddelku za prestajanje kazni odredila, da mora ohraniti vse dokaze, povezane s spodletelo usmrtitvijo. To vključuje dokumentacijo, posnetke, opremo in drugo gradivo, ki bi lahko pokazalo, kaj se je 30. septembra zgodilo v sobi za usmrtitve. Ukrep je pomemben, ker pravna ekipa Pike že pripravlja nadaljnje postopke, v katerih bi lahko bilo vprašanje načina izvedbe usmrtitve odločilno.
Toda zakaj je bila Christa Pike sploh obsojena na smrt?
Ob dramatičnih okoliščinah spodletele usmrtitve ne gre izgubiti izpred oči zločina, zaradi katerega je Pike skoraj tri desetletja čakala na izvršitev smrtne kazni. Leta 1995 je bila stara 18 let, ko je sodelovala pri izjemno brutalnem umoru 19-letne Colleen Slemmer v Knoxvillu v Tennesseeju. Slemmer so zvabili na odmaknjeno območje, kjer so jo več kot pol ure pretepali in mučili, nato pa ubili. Pike je bila naslednje leto obsojena zaradi umora in prejela smrtno kazen.
Če bi bila usmrtitev 30. septembra uspešna, bi Pike postala prva ženska, ki bi jo Tennessee usmrtil v več kot dveh stoletjih. Primer zato že pred izvedbo ni bil običajen, njena obramba pa je v prošnjah za pomilostitev med drugim opozarjala na njeno starost v času kaznivega dejanja ter duševno zdravje. Guverner Bill Lee prošnje za pomilostitev pred načrtovano usmrtitvijo ni odobril.
Mati umorjene je gledala, kako je usmrtitev propadla
Zgodba ima še eno stran, ki je ob razpravi o ravnanju države ni mogoče prezreti. Mati umorjene Colleen Slemmer je bila med pričami spodletele usmrtitve. Družina je na izvršitev kazni čakala približno tri desetletja, nato pa je pred njihovimi očmi postopek razpadel. Po dogodku je izrazila jezo zaradi načina, kako je država izvedla usmrtitev, in dejala, da njena hči ni dobila pravice, na katero je družina čakala toliko let.
Tako je spodletela usmrtitev ustvarila položaj, v katerem se vprašanja o ravnanju države prepletajo z bolečino družine žrtve. Preiskava bo morala ugotoviti, zakaj dva odmerka pentobarbitala nista povzročila smrti in ali so bile težave z intravenoznim dostopom res vzrok za neuspeh.
Tennessee ustavil vse usmrtitve do konca leta
Guverner Tennesseeja Bill Lee je dogodek označil za globoko zaskrbljujočega in po spodleteli usmrtitvi ustavil nadaljnje usmrtitve ter odredil neodvisen pregled postopkov. Dogodek je še posebej občutljiv zato, ker Tennessee že pred primerom Pike ni bil brez težav pri izvajanju smrtonosnih injekcij. Tudi pri drugem letošnjem poskusu so se pojavile težave z vzpostavljanjem intravenoznega dostopa.
Po spodleteli usmrtitvi je odstopil tudi vodja državne uprave za zapore, primer Pike pa je ponovno odprl širšo ameriško razpravo o tem, ali je mogoče smrtonosno injekcijo izvajati na način, ki zanesljivo preprečuje dolgotrajno trpljenje obsojenca. Preiskava Tennesseeja bo zato morala odgovoriti ne samo na vprašanje, kaj se je zgodilo Pike, ampak tudi, ali gre za napako posameznikov ali za širši problem sistema izvajanja usmrtitev.
Jo lahko država poskuša usmrtiti še enkrat?
To je zdaj eno najbolj nenavadnih pravnih vprašanj celotnega primera. Pike je bila pravnomočno obsojena na smrt, njena kazen pa zaradi neuspešnega poskusa ni avtomatično izginila. Njena pravna ekipa želi preprečiti nov poskus usmrtitve in poudarja, da je že prestala postopek, ki ga opisujejo kot krutega in mučnega. Hkrati zahtevajo ohranitev vseh dokazov, saj bodo okoliščine prvega poskusa skoraj zagotovo pomembne v prihodnjih sodnih postopkih.
Tennessee za zdaj ni sporočil, ali oziroma kdaj bi jo lahko poskušal usmrtiti ponovno. Dokler traja neodvisna preiskava in so usmrtitve ustavljene, takšnega novega postopka ni na vidiku. Vprašanje pa bo prej ali slej pristalo pred sodišči, kjer bo obramba lahko trdila, da bi ponovitev postopka po vsem, kar je Pike že prestala, pomenila nedopustno kaznovanje oziroma kruto ravnanje.
Za zdaj je Christa Pike še vedno živa. Ženska, ki je 30. septembra vstopila v sobo za usmrtitve in izrekla svoje zadnje besede, se je nekaj dni pozneje prebudila v bolnišnici, ne da bi se po navedbah zdravnika sploh spominjala postopka, ki bi jo moral ubiti. Njena prihodnost ostaja negotova, toda neuspešna usmrtitev je Tennesseeju pustila vprašanje, ki ga ne bo mogoče rešiti z novo injekcijo: kako je lahko država človeku vbrizgala dva odmerka smrtonosnega zdravila, pa še vedno ne zna pojasniti, zakaj je preživel?
Spletno uredništvo
