Če se vam zdi, da jih je nenadoma povsod – na oknih, fasadi, balkonu, zavesah in celo v spalnici – se vam ne dozdeva. Jesen je čas, ko predvsem marmorirane smrdljivke iščejo varen in suh prostor za prezimovanje, naši domovi pa jim ponujajo skoraj idealno zatočišče. Dovolj je že majhna špranja ob oknu, roleti, cevi ali vratih in v notranjost lahko pride presenetljivo veliko teh nepovabljenih gostov.
Dobra novica je, da v hiši praviloma ne naredijo škode in se v njej ne razmnožujejo. Slaba pa, da lahko z nami ostanejo vso zimo. Preverili smo, kaj jih dejansko ustavi, kako jih odstraniti brez značilnega smradu in katere priljubljene domače metode imajo precej manj dokazov, kot obljublja splet.
Marmorirana smrdljivka (Halyomorpha halys) je tujerodna vrsta, ki je bila v Sloveniji prvič zaznana leta 2017 in se je od takrat razširila. Slovenska strokovna navodila navajajo, da odrasle stenice prezimujejo tako v naravi kot v naseljih, za zimsko zatočišče pa si pogosto izberejo stanovanjske objekte, garaže in skladišča.
Njihov prihod v stanovanje torej nima veliko opraviti z umazanijo ali slabo higieno. Ne iščejo vaših drobtin, ampak prostor, kjer bodo preživele zimo. Prav zato se jeseni zbirajo predvsem na osončenih fasadah in okoli oken ter vrat, nato pa iščejo najmanjšo odprtino, skozi katero bi se lahko umaknile na varno.
Zakaj jih je na sončni strani hiše lahko naenkrat na desetine?
Smrdljivke so jeseni posebej opazne ob toplih in sončnih popoldnevih. Površina fasade, okenski okvirji in balkonska vrata se na soncu segrejejo, zato se tam lahko zbere veliko odraslih osebkov, ki nato iščejo primerno prezimovališče. Posebej privlačne so jim razpoke ob okenskih in vratnih okvirjih, prostori okoli cevi in kablov, odprtine pri napuščih, dimnikih ter druge špranje na ovoju stavbe.
Zato lahko nastane nenavadna situacija: en dan v stanovanju ni skoraj nobene, naslednji dan pa jih opazite pet, deset ali več. To še ne pomeni, da imate nekje v hiši njihovo gnezdo. Marmorirane smrdljivke se v stanovanjskih objektih ne razmnožujejo in ne povzročajo konstrukcijske škode. V notranjost pridejo kot odrasle žuželke, ki iščejo prostor za zimsko mirovanje.
Težava se zato lahko vleče več mesecev. Posamezne smrdljivke se lahko ob močnem zimskem soncu ali ogrevanju prostora prebudijo, zapustijo skrivališče in se pojavijo na oknu sredi januarja ali februarja. V resnici takrat niso prišle od zunaj, temveč so bile v objektu skrite že od jeseni.
Prvo pravilo: nikar jih ne zmečkajte
Najhitrejša reakcija, ko smrdljivec pristane na steni, je pogosto tudi najslabša: papirnata brisača, copat in konec zgodbe. Ravno pritisk oziroma občutek ogroženosti pa lahko sproži njihov obrambni mehanizem in značilen neprijeten vonj.
Ta izloček je razlog za njihovo ljudsko ime. Smrdljivke ga uporabljajo za odvračanje plenilcev, zato jih je veliko pametneje odstraniti brez stiskanja. Penn State opozarja tudi, da lahko neposreden stik z izločkom pri manjšem deležu ljudi povzroči draženje kože.
Če imate v stanovanju samo enega ali dva primerka, je najbolj preprosta rešitev kozarec in kos tršega papirja. Kozarec nastavite čez žuželko, pod njega počasi potisnite papir in jo odstranite. Pri večjem številu pa obstaja še učinkovitejši trik.
Voda in detergent: ena najpreprostejših pasti dejansko deluje
V širšo posodo nalijte vodo in dodajte nekaj kapljic običajnega detergenta za pomivanje posode. Smrdljivce lahko nato nežno stresete ali pometete neposredno v tekočino. Detergent zmanjša površinsko napetost vode, zato žuželke težje ostanejo na površini in pobegnejo.
To ni samo ljudski recept. Milnico kot praktično metodo priporočajo tudi strokovnjaki University of Maryland, ki svetujejo, da smrdljivca s kartonom oziroma drugim pripomočkom potisnemo v posodo z vodo in detergentom.
Če jih je v prostoru veliko, je mogoče iz tega narediti tudi preprosto svetlobno past. V temnejšem prostoru postavite nizko posodo z milnico, obnjo pa usmerite svetilko. Ameriška agencija EPA navaja, da kombinacija posode z milnico in svetlobnega vira lahko privabi in ujame smrdljivke, ki so že v notranjosti. Vendar takšna past ne preprečuje prihoda novih, zato sama po sebi ni dolgoročna rešitev.
Sesalnik pomaga, vendar obstaja trik, da vam ne bo smrdel
Ko se okoli okna zbere deset ali dvajset žuželk, je sesalnik najhitrejša možnost. Strokovne službe ga dejansko priporočajo, toda z opozorilom: če posesate veliko smrdljivcev neposredno v vrečko ali posodo, lahko obrambni izloček povzroči, da bo nekaj časa neprijetno zaudarjal tudi sesalnik.
University of Maryland zato opisuje zanimiv trik. Čez oziroma v cev sesalnika je mogoče namestiti najlonsko nogavico in jo pritrditi z elastiko, tako da smrdljivce prestreže, še preden pridejo v vrečko oziroma zbiralnik. Po sesanju nogavico previdno odstranite in žuželke stresete v milnico. Tako se lahko izognete temu, da bi se neprijeten vonj naselil v sesalniku.
Če uporabljate navaden sesalnik z vrečko in tega trika ne uporabite, je pri večjem številu žuželk pametno vrečko čim prej odstraniti. Pri sesalniku brez vrečke pa zbiralnik po uporabi izpraznite in očistite.
Najpomembnejši ukrep je pravzaprav zunaj hiše
Če danes odstranite deset smrdljivcev, jutri pa jih skozi isto špranjo pride novih petnajst, niste rešili težave. Najbolj učinkovita dolgoročna metoda je preprečiti njihov vstop. To enotno poudarjajo tako ameriški univerzitetni entomologi kot EPA.
Najprej preglejte okna in balkonska vrata, še posebej tam, kjer smrdljivce najpogosteje opažate. Preverite tesnila, stik okenskega okvirja s fasado, roletne omarice, komarnike ter mesta, kjer skozi zid potekajo cevi, kabli ali drugi priključki. Pozornost namenite tudi prezračevalnim odprtinam, napuščem in dimniku.
Razpoke lahko zaprete s primerno tesnilno maso, poškodovane komarnike popravite, na spodnji rob vrat pa namestite novo tesnilo oziroma vratno metlico, če je med vrati in pragom vidna reža. EPA posebej priporoča tesnjenje oken z notranje in zunanje strani, tesnilne trakove okoli vrat, sanacijo razpok v temelju ter zaščito odprtin in dimnika z ustrezno mrežo.
To morda ni tako privlačen nasvet kot »skrivna domača mešanica«, je pa po mnenju strokovnjakov najboljša obramba pred smrdljivci.
Kaj pa kis, česen, meta in eterična olja?
Na spletu najdemo celo zbirko domačih pripravkov: vodo s kisom, česen, poprovo meto, eterična olja, sivko in različne dišeče mešanice, s katerimi naj bi poškropili okenske okvirje.
Tu velja nekaj previdnosti. Močan vonj lahko vpliva na vedenje žuželk in posameznik lahko opazi, da se na poškropljeni površini zadržujejo manj, vendar za večino takšnih domačih receptov ni tako trdnih dokazov o zanesljivi zaščiti, kot jih imamo za fizično zapiranje vstopnih mest. Zato jih lahko razumemo kot dodaten poskus odvračanja, ne pa kot rešitev, na katero bi se bilo smiselno zanesti.
Če želite preizkusiti eterično olje poprove mete ali drug močno dišeč pripravek, ga najprej uporabite na majhnem delu površine, saj lahko nekateri pripravki poškodujejo barvo, les, tesnila ali druge materiale. Pri eteričnih oljih je potrebna previdnost tudi v gospodinjstvih z domačimi živalmi.
Kisa, česna ali mete zato ne bi predstavljali kot čudežnega orožja. Če je ob oknu odprta reža, skozi katero lahko žuželka zleze v hišo, je dobro tesnilo bistveno zanesljivejša rešitev.
Insekticid po stanovanju? Strokovnjaki ga večinoma odsvetujejo
Če je na steni na desetine smrdljivcev, se zdi aerosolni insekticid logična rešitev. Toda strokovna priporočila so precej drugačna. University of Maryland navaja, da pesticidi za obvladovanje marmorirane smrdljivke praviloma niso priporočena rešitev, saj je veliko učinkovitejše preprečiti njihov vstop in tiste, ki so že v prostoru, fizično odstraniti.
Težava je tudi v tem, da žuželke niso samo tam, kjer jih vidimo. Lahko se skrijejo v stenske votline, pod obloge, za okvirje in v druga težko dostopna mesta. Škropljenje nekaj vidnih primerkov zato ne zapre poti, po kateri prihajajo novi.
Če se na objektu vsako leto zbira izjemno veliko število smrdljivcev in fizično tesnjenje ni mogoče, je drugače. Takrat je smiselno poiskati strokovno pomoč za morebitno zunanjo obravnavo objekta z dovoljenimi sredstvi. Penn State poudarja, da imajo zunanji insekticidni tretmaji lahko le omejen učinek in da je najboljši ukrep še vedno mehanska preprečitev vstopa.
So smrdljivci nevarni za ljudi ali domače živali?
Čeprav so nadležni, odgovor večinoma prinaša dobro novico. Marmorirane smrdljivke ljudi ne pikajo, ne sesajo krvi in niso znane kot prenašalke bolezni. Prav tako ne poškodujejo lesa, pohištva ali konstrukcije stavbe. EPA navaja, da ne predstavljajo običajne fizične nevarnosti za ljudi ali domače živali, čeprav so nekateri ljudje lahko občutljivi na alergene, povezane z njimi.
Povsem druga zgodba so vrtovi, sadovnjaki in kmetijstvo. Marmorirana smrdljivka se prehranjuje z rastlinami in lahko poškoduje številne sadne ter zelenjavne vrste. Slovenska strokovna navodila jo zato obravnavajo kot pomembnega škodljivca, katerega zatiranje je zahtevno in zahteva kombinacijo različnih metod.
Ko se jeseni preseli v dnevno sobo, pa ne išče jabolka v skledi ali hrane v kuhinji. Išče predvsem zimsko zavetje.
Najboljši načrt: najprej jih odstranite, nato poiščite njihov vhod
Če se torej želite smrdljivcev znebiti brez nepotrebnega škropljenja po stanovanju, je najučinkovitejša kombinacija presenetljivo preprosta. Tiste, ki so že v prostoru, poberite v kozarec, posesajte ali spravite v posodo z milnico. Ne stiskajte jih. Nato pa se lotite pomembnejšega dela: ugotovite, od kod prihajajo.
Če se vedno pojavljajo pri istem oknu, je zelo verjetno težava nekje v njegovi okolici. Če jih najdete pri roletah, preverite omarico in vodila. Če se zbirajo pri balkonskih vratih, preglejte spodnje in stransko tesnilo. Že nekaj milimetrov široka odprtina je lahko dovolj.
Smrdljivci bodo z nami tudi prihodnja leta, zato popolna odstranitev iz okolja ni realna. Lahko pa jim precej učinkovito preprečimo, da bi naš dom spremenili v svoj zimski hotel.
In če je treba izbrati samo en ukrep, strokovni odgovor ni kis, česen, eterično olje ali insekticid. Poiščite špranjo in jo zaprite.
Spletno uredništvo Naša Dolenjska
