Otrok se še ni rodil, zdravniki pa so že morali poseči v njegovo življenje. Pri plodu v 22. tednu nosečnosti so odkrili veliko in hitro rastočo nepravilnost v pljučih, ki je začela pritiskati na srce in zdravo pljučno tkivo. Razmere so postajale nevarne, zato je skupina kitajskih zdravnikov poskusila nekaj, kar pri takšnem primeru po navedbah avtorjev doslej še ni bilo opisano: skozi trebuh nosečnice so do pljuč ploda uvedli tanko iglo in z mikrovalovno energijo segreli ter uničili del nenormalnega tkiva.
Tri dni pozneje se je tvorba občutno zmanjšala, nevarno nabiranje tekočine pa je izginilo. Nosečnost se je nadaljevala vse do 37. tedna, ko se je rodil približno 2,9 kilograma težak otrok.
Primer, o katerem danes poročajo številni svetovni mediji, bi lahko pomenil pomemben korak v fetalni medicini – področju, na katerem zdravniki bolezni in razvojne nepravilnosti poskušajo zdraviti, še preden se otrok rodi.
Toda raziskovalci ob navdušujočem rezultatu sami opozarjajo na pomembno omejitev: gre za en sam primer. Zato še ni mogoče trditi, da je metoda dokazano varna in učinkovita za vse otroke s podobno diagnozo.
Pri 22 tednih je tvorba merila že približno pet centimetrov
Otrok je imel prirojeno nepravilnost, imenovano CPAM – congenital pulmonary airway malformation oziroma prirojena malformacija pljučnih dihalnih poti. Gre za redko razvojno nepravilnost, pri kateri se med razvojem ploda del pljučnega tkiva ne razvije normalno.
Po podatkih, ki jih navajajo avtorji primera, se CPAM pojavi približno pri eni na 25.000 do 35.000 nosečnosti. Veliko primerov ne povzroči tako hudih težav, pri manjšem deležu plodov pa lahko nenormalno tkivo začne hitro rasti.
Prav to se je zgodilo v tem primeru.
Pri 40-letni nosečnici so zdravniki spremljali razvoj nepravilnosti in ugotovili, da je pri 22 tednih nosečnosti tvorba zrasla na približno pet centimetrov. Za tako majhen prsni koš je bila to ogromna sprememba. Začela je pritiskati na srce in preostalo pljučno tkivo, zdravniki pa so zaznali še en zelo zaskrbljujoč znak – v trebušni votlini ploda se je začela nabirati tekočina.
Ko velika pljučna lezija začne pritiskati na srce in druge organe ter se pojavijo znaki kopičenja tekočine, se lahko stanje ploda hitro poslabša.
Zdravniki so se zato znašli pred težko odločitvijo.
Namesto velike operacije samo tanka igla
Možnosti zdravljenja hudih oblik CPAM pred rojstvom so omejene. Pri nekaterih primerih zdravniki nosečnici predpišejo kortikosteroide, s katerimi poskušajo doseči zmanjšanje lezije. Če so prisotne velike ciste, napolnjene s tekočino, je mogoče skozi trebuh nosečnice vstaviti drenažo in tekočino odvajati.
Pri najtežjih primerih pa je bila ena od možnosti tudi bistveno zahtevnejša odprta fetalna operacija, pri kateri kirurgi odprejo maternico, operirajo plod in ga nato vrnejo v maternico, nosečnost pa poskušajo nadaljevati. Takšni posegi predstavljajo veliko tveganje tako za plod kot za nadaljevanje nosečnosti.
Kitajska ekipa je ubrala drugačno pot.
Skozi trebuh matere so pod ultrazvočnim nadzorom uvedli tanko iglo neposredno v nenormalno pljučno tkivo ploda. Skozi njo so nato dovajali mikrovalovno energijo.
Mikrovalovi so nenormalno tkivo uničevali od znotraj
Postopek se imenuje mikrovalovna ablacija. Princip je precej drugačen, kot bi si predstavljali pri klasični operaciji. Kirurg tkiva ni izrezal. Mikrovalovna energija povzroči hitro gibanje oziroma rotacijo molekul vode v tkivu, zaradi česar nastane toplota. Ko temperatura dovolj naraste, pride do nadzorovanega toplotnega uničenja ciljnega tkiva.
Zdravniki so tako poskušali uničiti oziroma zmanjšati prav tisti del nepravilnega tkiva, ki je ogrožal otroka, brez velikega kirurškega reza in brez odpiranja maternice.
Gre za tehnologijo, ki jo medicina pri nekaterih boleznih že pozna, izjemnost tega primera pa je njena uporaba pri plodu s CPAM še v maternici.
Raziskovalci so primer opisali v strokovni reviji Ultrasound in Obstetrics & Gynecology, pri posegu pa so sodelovali strokovnjaki iz Shenzhen Baoan Women’s and Children’s Hospital ter Chinese University of Hong Kong.
Rezultat je bil viden že po treh dneh
Nato je prišel trenutek, ki je zdravnikom pokazal, da je poseg dosegel namen. V samo treh dneh se je lezija občutno zmanjšala. Še pomembneje: tekočina, ki se je pred posegom nevarno nabirala v otrokovi trebušni votlini, je popolnoma izginila.
Nosečnosti nato ni bilo treba nemudoma zaključiti. Otrok je v maternici ostal še približno 15 tednov in se rodil v 37. tednu nosečnosti s carskim rezom. Ob rojstvu je tehtal približno 2,9 kilograma.
Prav nadaljevanje nosečnosti je pri takšnem zdravljenju izjemno pomembno. Eden od velikih problemov invazivnih posegov na plodu je namreč nevarnost prezgodnjega poroda.
Toda CPAM pravzaprav ni klasičen tumor
Ob poročanju o zgodbi se večinoma uporablja izraz »tumor«, vendar je tukaj potrebna nekoliko natančnejša razlaga. CPAM ni rak.
Gre za prirojeno razvojno nepravilnost pljuč, pri kateri nastane nenormalno pljučno tkivo oziroma cistične spremembe. Zaradi videza in dejstva, da lahko takšna masa raste ter zavzame velik del prsnega koša, jo je mogoče opisovati kot pljučno tvorbo oziroma maso, vendar ne gre za rakavo obolenje v običajnem pomenu besede.
Nevarnost pri hudih primerih zato ni predvsem v malignosti, temveč v velikosti.
Če nenormalno tkivo hitro raste, lahko stisne normalno pljučno tkivo, premakne srce in druge strukture v prsnem košu ter tako močno obremeni otrokov krvni obtok.
V najtežjih primerih lahko pride do fetalnega hidropsa – nevarnega kopičenja tekočine v različnih delih telesa ploda – in posledično tudi do smrti.
Zdravniki govorijo o »novem mejniku«, vendar ostajajo previdni
Uspeh tega primera je zato vzbudil veliko pozornosti. Avtorji poseg opisujejo kot nov mejnik, saj naj bi šlo za prvi objavljeni primer uporabe mikrovalovne ablacije za zdravljenje fetalnega CPAM.
Če bi se izkazalo, da je postopek varen in ga je mogoče z enako uspešnostjo ponoviti pri drugih bolnikih, bi lahko zdravniki dobili novo možnost med razmeroma konservativnim zdravljenjem in veliko fetalno operacijo. Toda tu se navdušenje mora za trenutek ustaviti.
En uspešen otrok še ne pomeni dokazane terapije.
Tudi sami zdravniki poudarjajo, da na podlagi enega primera še ni mogoče dokončno oceniti varnosti in učinkovitosti mikrovalovne ablacije pri CPAM. Potrebni bodo dodatni primeri, daljše spremljanje otrok in podatki o morebitnih zapletih.
Pri posegu je treba namreč izjemno natančno nadzorovati območje segrevanja. V prsnem košu ploda so srce, zdravo pljučno tkivo in pomembne žile na zelo majhnem prostoru, zato mora biti toplotni učinek omejen natančno na želeno območje.
Fetalna medicina vse pogosteje zdravi otroka še pred njegovim prvim vdihom
Primer s Kitajske je del širšega razvoja fetalne medicine. Časi, ko so zdravniki lahko plod v maternici predvsem opazovali in čakali na porod, so že dolgo mimo. Z napredkom ultrazvočnega slikanja, genetike, izredno tankih instrumentov in minimalno invazivnih tehnik lahko danes pri izbranih boleznih ukrepajo že med nosečnostjo.
Izvajajo transfuzije krvi plodu, posege pri nekaterih srčnih napakah, zdravijo zaplete pri enojajčnih dvojčkih in v najzahtevnejših primerih operirajo prirojene nepravilnosti še pred rojstvom.
Toda vsak takšen poseg zahteva tehtanje dveh interesov hkrati: zdravniki zdravijo otroka, ne da bi pri tem po nepotrebnem ogrozili mater ali povzročili prezgodnji porod.
Prav zato so minimalno invazivne tehnike tako zanimive. Če je mogoče do bolnega tkiva priti skozi iglo namesto z odpiranjem maternice, se lahko potencialno zmanjša del tveganj, povezanih z veliko fetalno operacijo.
Ali bo metoda nekoč rešila tisoče otrok?
Nekateri mediji so ob objavi primera zapisali, da bi nova metoda lahko rešila na tisoče življenj. Takšna možnost obstaja, vendar je za zdaj še prezgodaj govoriti o številkah.
CPAM je redek, poleg tega velika večina primerov ne potrebuje takšnega posega. Mikrovalovna ablacija bi bila potencialno namenjena predvsem najtežjim primerom, pri katerih tvorba hitro raste in začne ogrožati srce, pljuča oziroma življenje ploda.
Če bodo prihodnje raziskave pokazale, da je postopek dovolj varen, ponovljiv in učinkovit, bi lahko postal nova možnost za prav te otroke.
In to je pravi pomen kitajskega dosežka.
Ne gre za čudežno novo zdravljenje, ki bi bilo jutri na voljo vsaki nosečnici, niti za dokončno rešitev vseh hudih primerov CPAM. Gre za dokaz, da je mogoče nekaj, česar zdravniki pri tej bolezni na takšen način doslej niso počeli.
Otrok, ki je imel pri 22 tednih nosečnosti v prsnem košu približno pet centimetrov veliko tvorbo, zaradi katere sta bila stisnjena njegovo srce in pljuča, je dobil možnost nadaljevati razvoj v maternici še 15 tednov.
V medicini je včasih največji preboj prav to: ne da je nova metoda že pripravljena za vse, ampak da prvi uspešen primer pokaže, da je nekaj, kar se je še včeraj zdelo skoraj nemogoče, sploh mogoče narediti.
Spletno uredništvo
