Bo Slovenija po dolgih 27 letih znova gostila papeža? Po ponedeljkovem srečanju predsednika vlade Janeza Janše s papežem Leonom XIV. v Vatikanu je ta možnost postala precej konkretnejša. Novi papež je povabilo v Slovenijo že prejel od slovenskih škofov in predsednika vlade, pripravlja pa se tudi protokolarno vabilo. Toda kljub optimističnim napovedim iz Ljubljane obisk še ni potrjen, datum ni določen, Vatikan pa ga v svojem uradnem poročilu o srečanju niti ni omenil. Za zdaj torej lahko rečemo: vrata so odprta, toda do papeževega prihoda v Slovenijo je še nekaj pomembnih korakov.
Predsednik vlade Janez Janša je v ponedeljek v Vatikanu obiskal papeža Leona XIV. Srečanje je potekalo v papeževi zasebni knjižnici v Apostolski palači, po avdienci pa so sledili še pogovori s predstavniki Svetega sedeža. Uradno so govorili o odnosih med Slovenijo in Svetim sedežem, položaju na Zahodnem Balkanu, evropskem povezovanju, migracijah, miru in drugih mednarodnih vprašanjih.
Toda za slovensko javnost je po srečanju posebej odmevala druga informacija: Leon XIV. je dobil povabilo, naj obišče Slovenijo.
Janša: Verjamem, da bomo obisk doživeli v prihodnjih letih
Janša je po srečanju razkril, da papež ni dobil samo njegovega vabila.
»Papež je že prejel vabilo slovenskih škofov in predsednika vlade, v pripravi pa je tudi protokolarno vabilo,« je sporočila vlada po srečanju. Premier je ob tem povedal:
»Verjamem, da bomo obisk papeža v Sloveniji doživeli v prihodnjih letih.«
Formulacija je pomembna. Janša ni dejal, da je papež obisk sprejel, prav tako ni govoril o letu ali možnem datumu prihoda. Njegova napoved »v prihodnjih letih« kaže predvsem na pričakovanje slovenske strani.
Za zdaj torej obstaja povabilo, ne pa potrjen apostolski obisk.
Vatikan je bil precej bolj zadržan
To potrjuje tudi uradno sporočilo Svetega sedeža po ponedeljkovem srečanju.
Vatikanski tiskovni urad je zapisal, da so med pogovori izrazili zadovoljstvo z dobrimi dvostranskimi odnosi med Slovenijo in Svetim sedežem ter željo po njihovem nadaljnjem razvoju. Omenili so prispevek Katoliške cerkve k slovenski družbi ter razpravo o mednarodnih vprašanjih, predvsem o političnih razmerah na Zahodnem Balkanu in evropski perspektivi regije.
Morebitnega papeževega obiska Slovenije pa uradno sporočilo Vatikana ne omenja.
Tega seveda ni mogoče razlagati kot zavrnitev povabila. Pomeni pa, da na podlagi trenutno javno dostopnih informacij še ne moremo govoriti o obisku, ki bi ga Vatikan že uvrstil v papežev program.
Vabilo še ni potrditev obiska
Papeževa mednarodna potovanja so zahtevni državniški in pastoralni obiski, pri katerih sodelujejo Sveti sedež, država gostiteljica in tamkajšnja Katoliška cerkev. Pred uradno napovedjo praviloma potekajo diplomatska in organizacijska usklajevanja.
Zato tudi izraz »v pripravi je protokolarno vabilo« kaže, da je proces še v zgodnji fazi.
Slovenska stran je politični in cerkveni interes za obisk jasno izrazila. Naslednji pomemben signal pa bo moral priti iz Vatikana. Šele ko bo Sveti sedež obisk sprejel in ga začel umeščati v papežev urnik, bo mogoče resneje govoriti o času njegovega prihoda.
V zgodbo vstopa tudi predsednica Pirc Musarjeva
Papeževo povabilo tudi ni zgolj projekt vlade. Gre za državniško vprašanje, pri katerem ima pomembno protokolarno vlogo predsednica republike, hkrati pa svoj interes za prihod papeža izraža Slovenska škofovska konferenca.
Prav dejstvo, da so vabilo že poslali slovenski škofje in predsednik vlade, pripravlja pa se še formalni protokolarni korak, kaže na širše prizadevanje, da bi Slovenija po več kot četrt stoletja ponovno gostila voditelja Katoliške cerkve.
Janša se je sicer že 29. septembra, nekaj dni pred odhodom v Vatikan, sestal s predstavniki Slovenske škofovske konference. Srečanja sta se udeležila predsednik SŠK in novomeški škof Andrej Saje ter celjski škof Maksimilijan Matjaž, vlada pa je takrat izrecno navedla, da je srečanje potekalo pred prihajajočim premierjevim obiskom pri papežu.
Slovenija papeža ni gostila že 27 let
Če bi Leon XIV. povabilo sprejel, bi bil to prvi papeški obisk v Sloveniji po letu 1999.
Zadnji papež, ki je obiskal našo državo, je bil Janez Pavel II. Pravzaprav je Slovenijo obiskal dvakrat.
Prvi obisk je potekal med 17. in 19. majem 1996, le pet let po osamosvojitvi. Janez Pavel II. je obiskal takratne tri škofije – Ljubljano, Maribor in Koper – ter med drugim romal na Brezje, maševal v Stožicah in Mariboru ter se v Postojni srečal z mladimi.
Iz tistega srečanja je ostal eden najbolj prepoznavnih trenutkov njegovega obiska. Mladim je v Postojni spontano dejal:
»Papež ‘ma vas rad!«
Besede so postale eden najbolj zapomnjenih simbolov njegovega odnosa do Slovenije.
Drugič je prišel zaradi Slomška
Janez Pavel II. se je v Slovenijo vrnil 19. septembra 1999. Tokrat je bil obisk krajši in osredotočen na Maribor, kjer je za blaženega razglasil škofa Antona Martina Slomška.
Od tega obiska je zdaj minilo 27 let.
Slovenije tako niso obiskali niti Benedikt XVI. niti papež Frančišek, čeprav so se želje in povabila za nov papeški obisk pojavljala že v preteklih letih. Že slovenski državni arhiv je ob obletnici prvega obiska Janeza Pavla II. zapisal, da se je v času papeža Frančiška med Slovenci ponovno pojavila želja po tretjem papeškem obisku.
Leon XIV. bi bil torej šele drugi papež, ki bi obiskal samostojno Slovenijo, obisk pa bi bil tretji papeški obisk države.
Zakaj bi bila Slovenija za Leona XIV. zanimiva?
Pri papeških potovanjih velikost države ni nujno odločilna. Pomembni so pastoralni razlogi, cerkvene obletnice, mednarodne okoliščine ter širše sporočilo, ki ga želi papež povezati s posameznim obiskom.
Slovenija ima pri tem zanimiv geografski položaj med srednjo Evropo, Balkanom in Sredozemljem. Prav Zahodni Balkan je bil ena od tem ponedeljkovih pogovorov med slovensko delegacijo in Svetim sedežem. Vatikan je v uradnem sporočilu posebej omenil politične razmere na Zahodnem Balkanu in prihodnjo evropsko perspektivo regije.
To samo po sebi še ne pomeni, da Vatikan zaradi tega načrtuje obisk Slovenije, lahko pa predstavlja eno od vsebinskih tem morebitnega prihodnjega potovanja.
Kdaj bi papež lahko prišel?
Na to vprašanje trenutno ni mogoče dati zanesljivega odgovora. Ni objavljenega leta, meseca ali okvirnega termina. Prav tako Sveti sedež še ni javno potrdil, da je Leon XIV. povabilo sprejel.
Janševa formulacija, da verjame, da bomo obisk doživeli »v prihodnjih letih«, je precej široka. Lahko pomeni, da pogovori potekajo, nikakor pa je ne smemo spreminjati v napoved, da papež prihaja prihodnje leto.
Pomemben bo predvsem trenutek, ko oziroma če bo morebitni obisk prvič omenil Sveti sedež.
Torej: papež v Sloveniji – da ali ne?
Po ponedeljkovem srečanju lahko precej natančno ločimo, kaj že vemo in česa še ne.
Vemo, da si Slovenija papeževega obiska želi. Vemo, da je Leon XIV. prejel vabilo slovenskih škofov in predsednika vlade. Vemo tudi, da se pripravlja naslednji protokolarni korak.
Ne vemo pa najpomembnejšega: ali je papež povabilo sprejel in kdaj bi lahko prišel.
Vatikan obiska za zdaj ni napovedal, v svojem uradnem poročilu po srečanju z Janšo pa ga ni omenil. Zato bi bilo danes prezgodaj zapisati, da »papež prihaja v Slovenijo«.
Je pa položaj konkretnejši kot zgolj splošna želja po njegovem obisku. Povabilo je na mizi, slovenska država in Cerkev sta interes jasno izrazili, nadaljnji korak pa je predvsem na strani Svetega sedeža.
Če bo Leon XIV. povabilo sprejel, bo Slovenija papeža gostila prvič po letu 1999 – in po 27 letih čakanja bi šlo nedvomno za enega največjih državniških in verskih dogodkov pri nas v zadnjih desetletjih.
Spletno uredništvo
