Ameriška zvezna država Tennessee je želela v sredo zvečer usmrtiti 50-letno Christo Pike, edino žensko med tamkajšnjimi obsojenci na smrt. Toda postopek, ki bi se moral končati z njeno smrtjo, se je končal z reševalnim vozilom in prevozom v bolnišnico. Pike je po navedbah svojih odvetnikov prejela prvi in nato še rezervni odmerek pentobarbitala, vendar je ostala živa.
V četrtek je bila v kritičnem stanju in je prejemala zdravljenje za ohranitev življenja, njena dolgoročna prognoza pa ni znana.
Primer je pretresel Tennessee, guverner Bill Lee je ustavil nadaljnje letošnje usmrtitve in odredil neodvisno preiskavo, ki naj bi pokazala, kaj se je v komori smrti dejansko zgodilo.
Postopek se je vlekel več kot uro in pol
Usmrtitev Christe Pike je bila prvotno predvidena v sredo ob 10. uri. Približno uro pred začetkom jo je zvezno prizivno sodišče začasno ustavilo, država Tennessee pa se je pritožila na vrhovno sodišče ZDA. To je več ur pozneje odpravilo zadržanje in dovolilo izvedbo smrtne kazni.
Ko so ob 19.27 odprli zaveso prostora za priče, je bila Pike privezana na nosila z vzpostavljenim intravenskim dostopom. Po poročanju prič je bila pri zavesti, govorila je in skupaj s svojim duhovnim spremljevalcem tudi pela. Nato se je začel postopek z uporabo pentobarbitala, močnega barbiturata, ki ga Tennessee uporablja pri usmrtitvah.
Toda pričakovani konec ni prišel.
Pike se je med postopkom pritožila nad občutkom oziroma bolečino v roki in vprašala, ali je to normalno. Pozneje je postala manj odzivna, vendar je še naprej dihala. Priče in njeni odvetniki so poročali tudi o glasnem smrčanju oziroma zvokih, podobnih smrčanju.
Prvi odmerek ni deloval, sledil je rezervni
Tennesseejev protokol za smrtonosno injekcijo predvideva dva kompleta brizg s pentobarbitalom. Drugi oziroma rezervni komplet se uporabi, če obsojenec po prvem še ni mrtev. Po navedbah odvetnikov Pike so pri njej uporabili oba kompleta.
Tudi po drugem je bila živa.
Približno uro po začetku postopka naj bi bil uporabljen rezervni odmerek, vendar je bilo Pike po poročanju prič še vedno mogoče slišati. Zaveso so nato zaprli, mikrofon pa pozneje izključili. Kaj se je v naslednjih minutah dogajalo za zaprto zaveso, javnosti za zdaj ni podrobno pojasnjeno.
Okoli 20.50 so priče izvedele, da prihaja reševalno vozilo. Pike so odpeljali iz zapora Riverbend Maximum Security Institution v bolnišnico.
Naslednji dan je njen odvetnik Randy Spivey sporočil, da je v kritičnem stanju in prejema zdravljenje za ohranitev življenja. Kakšne možnosti ima za okrevanje, njena pravna ekipa takrat še ni vedela.
Sedem vbodov v eno roko
Eno ključnih vprašanj preiskave bo, ali je zdravilo dejansko pravilno prišlo v krvni obtok.
Spivey, ki je bil priča postopku, je povedal, da je na levi roki Pike naštel najmanj sedem mest, kamor so poskušali vstaviti iglo. Po njegovih besedah je bila ena od igel ob odstranitvi celo ukrivljena.
Odvetniki trdijo, da je imela Pike že vse življenje težave pri odvzemu krvi in vzpostavljanju intravenskega dostopa. Navajajo tudi, da ima trombocitozo oziroma povišano število trombocitov. Na te zdravstvene okoliščine so opozarjali že pred načrtovano usmrtitvijo.
Med samim postopkom naj bi celo Pike osebju predlagala, kje bi lahko poskusili najti primerno žilo.
Eden od njenih odvetnikov je kot možno razlago navedel, da intravenski kanal morda ni bil pravilno nameščen v žili in bi lahko pentobarbital namesto v krvni obtok prehajal v tkivo roke. To za zdaj ni ugotovljeno dejstvo, temveč ena od možnosti, ki jo je izpostavila obramba.
Tennessee: Protokol smo izvedli v celoti
Tennesseejski zaporski organi medtem trdijo, da so upoštevali predpisani postopek.
Tennessee Department of Correction je po neuspešni usmrtitvi sporočil, da je osebje izvedlo vse korake zakonitega protokola, ki ga je odobrilo državno pravobranilstvo. Protokol pa po uporabi rezervnega kompleta zdravila ne predvideva dodatnih postopkov za nadaljevanje usmrtitve.
Prav zato je zdaj toliko pomembnejše vprašanje, zakaj ženska po uporabi obeh predvidenih kompletov pentobarbitala ni umrla.
Robin Maher, izvršna direktorica ameriškega Death Penalty Information Center, je dogodek opisala kot izjemen. Po podatkih organizacije je bilo že več primerov, ko usmrtitve zaradi težav z iskanjem primerne žile niso mogli izvesti, primer Pike pa izstopa zato, ker je ostala živa tudi po tem, ko so bila zdravila za usmrtitev že uporabljena.
Guverner ustavil naslednjo usmrtitev
Odziv guvernerja Tennesseeja Billa Leeja je bil hiter. Dogodek je označil za »globoko zaskrbljujoč« in odredil celovito neodvisno preiskavo, ki mora ugotoviti, kaj je šlo narobe.
Hkrati je ustavil še zadnjo usmrtitev, ki je bila v Tennesseeju načrtovana letos. Dokler ne bo jasneje, kaj se je zgodilo s Pike, država tako ne bo izvedla nove smrtne kazni.
To je že drugi primer v Tennesseeju letos, ko načrtovane usmrtitve niso uspeli dokončati. V prejšnjem primeru osebju ni uspelo vzpostaviti primernega intravenskega dostopa, zato zdravila sploh niso vbrizgali. Pri Pike je bistvena razlika prav v tem, da je postopek šel precej dlje in sta bila po navedbah njene pravne ekipe uporabljena oba predvidena kompleta zdravila.
Zaradi umora je bila na smrtni kazni tri desetletja
Christa Pike je bila obsojena zaradi umora 19-letne Colleen Slemmer leta 1995. Takrat je bila stara 18 let. Pike in Slemmer sta obiskovali program Knoxville Job Corps, tožilci pa so trdili, da je bila v ozadju spora ljubosumnost zaradi fanta.
Pike svojega sodelovanja pri umoru ni zanikala. Žrtev so zvabili na odmaknjeno območje, kjer je bila brutalno napadena in ubita. Pike je bila nato obsojena na smrt in je več kot tri desetletja preživela med obsojenci na smrt.
Njeni zagovorniki so v postopkih za pomilostitev med drugim opozarjali na njeno starost v času kaznivega dejanja, duševno zdravje ter navedbe o hudih zlorabah v otroštvu. Sodišča oziroma guverner teh argumentov niso sprejeli kot podlage za preprečitev izvršitve pravnomočne smrtne kazni.
Če bi bila sredina usmrtitev dokončana, bi bila Pike prva ženska, ki bi jo Tennessee usmrtil po več kot 200 letih.
Zdravnik opozarja na možno poškodbo možganov
Po spodleteli usmrtitvi se pojavlja še eno resno vprašanje – kakšne posledice je dolgotrajni postopek pustil na možganih Christe Pike. Dr. Joel Zivot, profesor na medicinski fakulteti univerze Emory, ki ga je kot strokovnjaka angažirala njena obramba, je opozoril, da je poškodba možganov zaradi pomanjkanja kisika mogoča oziroma po njegovi oceni verjetna, predvsem če je bila med učinkovanjem pentobarbitala dalj časa motena oskrba možganov s kisikom. Za zdaj sicer ni javno potrjeno, da so zdravniki takšno poškodbo pri Pike tudi diagnosticirali.
Strokovnjaki med možnimi razlagami za neuspeh usmrtitve omenjajo tudi težave z vzpostavitvijo ustreznega venskega dostopa. Pike naj bi imela majhne in težko dostopne žile, njeni odvetniki pa opozarjajo, da je bilo na njeni roki po postopku mogoče videti več vbodnih mest. Ena od možnosti je zato, da del pentobarbitala ni prišel neposredno v krvni obtok, ampak v okoliško tkivo. Obramba je kot drugo možno razlago omenila tudi degradiran oziroma premalo učinkovit pentobarbital, vendar nobeden od teh vzrokov za zdaj ni uradno potrjen. Prav to bo morala razjasniti odrejena neodvisna preiskava.
Pike je po navedbah njenih odvetnikov med postopkom prejela oba kompleta pentobarbitala, ki ju predvideva protokol Tennesseeja, vendar je ostala živa. Priče so poročale, da je tudi po uporabi rezervnega zdravila še vedno dihala in da so iz prostora slišale glasno smrčanje. Ko je postalo jasno, da usmrtitev ni uspela, so jo z reševalnim vozilom odpeljali v bolnišnico, kjer so začeli izvajati ukrepe za ohranitev njenega življenja. Med ključnimi vprašanji preiskave bo zato tudi, koliko pentobarbitala je dejansko doseglo njen krvni obtok in zakaj količina zdravila, uporabljena med postopkom, ni povzročila pričakovane smrti.
Zdaj njeni odvetniki zahtevajo spremembo kazni
Po dogodku se je pravni položaj ponovno zapletel. Odvetniki Pike zahtevajo, da guverner njeno smrtno kazen spremeni v drugo kazen. Njihov argument je, da je prestala dolgotrajen in boleč postopek, država pa po njihovem ne bi smela ponovno poskusiti izvesti smrtne kazni.
Ali bo njihova zahteva uspešna, za zdaj ni jasno. Prav tako še ni jasno, kakšne posledice je imel pentobarbital za njeno zdravje. Odvetniki so izrazili skrb zaradi morebitne poškodbe možganov zaradi pomanjkanja kisika, vendar takšna poškodba za zdaj ni potrjena.
Najprej bo zato treba odgovoriti na dve povsem različni vprašanji: ali bo Christa Pike preživela posledice spodletele usmrtitve in kaj je povzročilo odpoved postopka, ki bi jo moral ubiti.
Prav slednje bo morala razjasniti neodvisna preiskava. Tennessee trdi, da je sledil protokolu. Njeni odvetniki opozarjajo na težave z intravenskim dostopom in možnost, da zdravilo ni pravilno prišlo v krvni obtok. Med tema dvema trditvama pa za zdaj ostaja bistveno dejstvo: država je začela postopek, katerega namen je bil smrt obsojenke, po več kot uri pa jo je iz zapora odpeljalo reševalno vozilo.
Spletno uredništvo
