Mariborska županska tekma je v nekaj dneh postala ena najbolj razdrobljenih v državi. Potem ko je aktualni župan Saša Arsenovič sporočil, da po dveh mandatih ne bo več kandidiral, se seznam tistih, ki želijo prevzeti vodenje drugega največjega slovenskega mesta, hitro daljša. Najnovejše ime je Matevž Frangež, ki v tekmo vstopa kot skupni kandidat Socialnih demokratov, Levice ter Liste kolesarjev in pešcev.
Pred njim so kandidaturo napovedali Katja Koren, Andrej Matvoz, Igor Jurišič, Matej Vodopivec, Andrej Bauman in Bor Greiner. Mariborčani bodo novega župana izbirali 15. novembra, že zdaj pa je jasno, da Arsenovičev odhod odpira povsem novo poglavje mariborske politike.
Arsenovičev odhod je povsem odprl župansko tekmo
Saša Arsenovič je 17. septembra sporočil, da se po dveh mandatih ne bo potegoval za tretjega. Njegova odločitev je pomembno spremenila razmerja pred lokalnimi volitvami, saj v tekmi prvič po osmih letih ne bo aktualnega župana. V političnem prostoru se je tako odprlo mesto, za katerega se potegujejo kandidati z zelo različnimi izkušnjami – od nekdanjih in sedanjih državnih funkcionarjev ter mestnih svetnikov do podjetnikov, lokalnih politikov, nekdanje vrhunske športnice in radijskega novinarja.
Redne lokalne volitve bodo v nedeljo, 15. novembra 2026. Mestna občina Maribor ima po podatkih, objavljenih ob začetku volilnih opravil, 79.363 volilnih upravičencev. Za kandidaturo, ki jo vloži skupina volivcev, je potrebnih najmanj 794 podpisov podpore.
Frangež v tekmo s podporo treh političnih skupin
Najnovejši vstop v tekmo je Matevž Frangež, ki nastopa kot skupni kandidat Socialnih demokratov, Levice ter Liste kolesarjev in pešcev. Njegova kandidatura se je napovedovala že nekaj časa, zdaj pa je odločitev potrjena. Kampanjo postavlja pod sporočilo o »novem Mariboru«, pri čemer med prvimi poudarki izpostavlja razvojne ambicije, vključevanje, sodelovanje in nove prioritete mesta.
Frangež ima dolgo politično kilometrino. Med letoma 2002 in 2010 je bil član mariborskega mestnega sveta, dvakrat je bil izvoljen za poslanca državnega zbora, pozneje pa je deloval tudi v gospodarstvu in državni upravi. Od leta 2022 je opravljal funkcijo državnega sekretarja na gospodarskem področju, kjer se je ukvarjal predvsem z industrijo, podjetništvom, internacionalizacijo in turizmom.
Njegov vstop je zanimiv tudi zaradi razporeditve strankarske podpore. Gibanje Svoboda namreč ni podprlo Frangeža, ampak Andreja Matvoza, zato bodo različni deli političnega prostora na mariborskih volitvah nastopili z različnimi kandidati.
Katja Koren v tekmo z večstrankarsko podporo
Med najbolj prepoznavnimi imeni je Katja Koren, nekdanja vrhunska alpska smučarka in dobitnica bronaste olimpijske medalje iz Lillehammerja leta 1994, danes pa državna sekretarka na ministrstvu za gospodarstvo, delo in šport, kjer je pristojna za področji turizma in športa. Kandidaturo je potrdila 28. septembra.
Vodja svetniške skupine SDS v mariborskem mestnem svetu Milan Mikl je za STA povedal, da bo Koren skupna kandidatka SDS, Demokratov, NSi, SLS in Fokusa. Koren sama ob prvotni objavi kandidature strankarske podpore še ni podrobneje predstavljala.
Koren doslej ni bila aktivna v mariborski lokalni politiki. Ob napovedi kandidature je poudarila predvsem prihodnji razvoj mesta in napovedala, da bo podrobnejše razloge za kandidaturo ter svoje načrte predstavila v nadaljevanju.
Svoboda stavi na Andreja Matvoza
S podporo Gibanja Svoboda v tekmo vstopa Andrej Matvoz, dosedanji direktor Javne agencije Republike Slovenije za varstvo konkurence. Sprva je razmišljal o samostojni kandidaturi, nato pa se je s Svobodo dogovoril za skupni nastop.
Med doslej predstavljenimi poudarki Matvoz omenja večjo vlogo mestnih četrti in krajevnih skupnosti, preglednejšo porabo javnega denarja ter več neposrednega stika občinske oblasti z občani. Napovedal je tudi pregled delovanja mariborskega holdinga, občinskih pogodb in javnih naročil. Na področju prometa je med drugim dejal, da bi odpravil območja z omejitvijo 30 kilometrov na uro tam, kjer po njegovi oceni zanje ni strokovne podlage.
V mariborski lokalni politiki doslej ni bil dejaven, kar njegovo izhodišče razlikuje od nekaterih drugih kandidatov, ki že prihajajo iz mestnega sveta ali mestnih četrti.
Vodopivec prihaja iz mestne četrti Studenci
Drugačno politično pot ima Matej Vodopivec, predsednik Mestne četrti Studenci in kandidat Liste za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti. Njegovo kandidaturo sta podprla Piratska stranka in Prerod – Stranka Vladimirja Prebiliča, katere član je tudi Vodopivec.
Njegova kandidatura izhaja izraziteje iz lokalnega okolja in dela v mestni četrti. Ob podpori Preroda je bilo posebej izpostavljeno njegovo dosedanje vodenje Studencev ter poudarek na vlogi mestnih četrti in krajevnih skupnosti pri odločanju o razvoju mesta.
Prav odnos med mestnim središčem in bolj oddaljenimi deli Maribora utegne biti ena pomembnejših vsebinskih tem letošnje kampanje, saj več kandidatov že v prvih nastopih govori o večji vlogi mestnih četrti.
Iz Arsenovičevega kroga prihaja Andrej Bauman
Med kandidati je tudi Andrej Bauman, podjetnik, nekdanji novinar in športni delavec ter sedanji mestni svetnik Liste Arsenovič za Maribor. Njegovo ime se je že pred Arsenovičevo odločitvijo omenjalo med možnimi kandidati iz kroga aktualnega župana. Bauman je po Arsenovičevi napovedi kandidaturo javno potrdil, vendar se na volitve podaja z zbiranjem podpisov volivcev.
Med programskimi poudarki je že napovedal gradnjo novega vrtca in osnovne šole na Studencih. Glede odnosa do Arsenovičevega obdobja pa je dejal, da se z aktualnim županom pri marsičem strinjata, pri nekaterih vprašanjih pa bi želel več dialoga in komunikacije.
Baumanova kandidatura bo zato zanimiva tudi z vidika vprašanja, koliko kontinuitete sedanjega vodenja mesta si želijo Mariborčani po Arsenovičevem odhodu in kje bodo kandidati ponudili drugačne pristope.
Bor Greiner je kandidaturo že vložil
Med kandidati, ki ne prihajajo iz klasične strankarske politike, je dolgoletni radijski novinar in urednik Bor Greiner. Za kandidaturo je moral kot nestrankarski kandidat zbrati najmanj 794 podpisov volivcev, potrebno število pa je že presegel in kandidaturo tudi vložil. Podpise zbira še za svojo listo za mestni svet z imenom BOR za spet naš MB.
Greiner poudarja predvsem odnos občinske uprave do prebivalcev. Po njegovem mora biti občina servis občanov, župan pa upravljavec skupnega dobrega. Napoveduje več dialoga z Mariborčani in spremembe pri delovanju občinske uprave.
Njegov vstop v tekmo pomeni, da bodo imeli volivci poleg kandidatov z jasno strankarsko podporo na voljo tudi kandidata, ki svojo kampanjo gradi zunaj tradicionalnih političnih struktur.
Igor Jurišič je v mariborski politiki že dobro znan
Za župana kandidira tudi Igor Jurišič, predsednik Stranke mladih – Zeleni Evrope in mestni svetnik. Jurišič je v lokalni politiki že dalj časa prisoten, zato v tekmo vstopa z drugačnim izhodiščem od kandidatov, ki se na mariborske lokalne volitve podajajo prvič.
Maribor24 ga je prav danes predstavil v svoji seriji osebnih predstavitev županskih kandidatov. Jurišič je med drugim povedal, da je končal študij turizma na mariborski Ekonomsko-poslovni fakulteti, pred tem pa študiral elektrotehniko.
Njegova kandidatura dodatno širi ponudbo kandidatov, ki prihajajo neposredno iz sedanjega mestnega sveta, hkrati pa predstavlja zeleno politično opcijo v sicer zelo raznolikem naboru.
Sedem imen, volitve pa šele 15. novembra
Trenutno je torej javno napovedanih najmanj sedem kandidatur: Matevž Frangež, Katja Koren, Andrej Matvoz, Matej Vodopivec, Andrej Bauman, Bor Greiner in Igor Jurišič. Ker postopki vlaganja kandidatur še potekajo, dokončen seznam kandidatov še ni zaključen.
Posebnost letošnjih mariborskih volitev bo odsotnost aktualnega župana. Po osmih letih Arsenovičevega vodenja bo mesto dobilo novega župana oziroma županjo, kandidati pa prihajajo iz zelo različnih okolij in imajo tudi različno politično podporo.
V naslednjih tednih se bo zato razprava iz vprašanja kdo kandidira vse bolj selila k vprašanju kaj posamezni kandidati ponujajo Mariboru. Promet, razvoj mestnih četrti, občinske finance, investicije, stanovanja, šole, delovanje Mariborskega holdinga in odnos občinske uprave do občanov so nekatere teme, ki se že pojavljajo v prvih nastopih kandidatov.
Mariborčani bodo odločitev sprejemali 15. novembra. Že dober mesec in pol pred volitvami pa je jasno nekaj drugega: Arsenovičev umik ni zožil županske tekme, temveč jo je na široko odprl.
Spletno uredništvo Toti Maribor
