Kup projektne dokumentacije, številne grafične in tekstovne priloge, prostorski pogoji in preverjanje množice podatkov – postopki, povezani z načrtovanjem gradenj, lahko zahtevajo ogromno časa. V Novem mestu so del tega dela zdaj prepustili umetni inteligenci. Mestna občina Novo mesto je v delovne procese Oddelka za prostor pilotno vključila sistem Rubiqo, ki samodejno pregleduje projektno dokumentacijo, jo strukturira, preverja ključne podatke in urbanistične kazalnike ter opozarja na morebitna neskladja z občinskimi prostorskimi akti.
Za projekt je občina prejela priznanje Premik naprej, pomembno pa je predvsem vprašanje, kaj lahko takšna tehnologija pomeni za ljudi in investitorje: manj ročnega pregledovanja, hitrejšo obdelavo kompleksne dokumentacije in bolj enotno upravno prakso.
Umetna inteligenca se loti dokumentacije, urbanist pa odloča
Sistem Rubiqo so v Novem mestu uvedli kot pomoč pri enem zahtevnejših delov urbanističnih postopkov. Projektna dokumentacija za gradnjo je lahko zelo obsežna in sestavljena iz številnih besedilnih ter grafičnih prilog. Iz njih je treba izluščiti relevantne podatke, jih primerjati s prostorskimi pogoji in ugotoviti, ali so med dokumentacijo in občinskimi prostorskimi akti morebitna neskladja.
Prav ta prvi, podatkovno zelo zahteven pregled prevzema umetna inteligenca. Rubiqo dokumentacijo samodejno strukturira, preverja ključne podatke in urbanistične kazalnike, zazna morebitna neskladja ter pripravi strokovne podlage za izdajo mnenja o skladnosti. Sistem se lahko izboljšuje tudi na podlagi preteklih primerov in povratnih informacij urbanistov.
To pa ne pomeni, da bo računalnik odločal, kaj se v Novem mestu sme graditi in kaj ne. Občina posebej poudarja, da sistem ne nadomešča strokovne presoje urbanista. Namen je drugačen: računalniku prepustiti obdelavo velike količine podatkov, strokovnjakom pa omogočiti, da več časa namenijo zahtevnejšim vsebinskim vprašanjem.
Pred umetno inteligenco je bilo treba najprej urediti podatke
Takšnega sistema ni mogoče vzpostaviti čez noč. Mestna občina Novo mesto je v preteklih letih sistematično digitalizirala prostorske podatke, pripravljala enotne strokovne smernice in standardizirala način obravnave vlog. Kljub temu je zaradi količine dokumentacije ostajala težava, kako vse podatke pregledati dovolj hitro in obenem pravočasno zaznati morebitna neskladja.
Občina ima danes na svojem prostorskem portalu zbrane občinske prostorske akte, tako veljavne kot tiste v pripravi. Krovni dokument je občinski prostorski načrt, za posamezna območja pa veljajo tudi podrobnejši prostorski načrti. Prav kompleksnost takšnega sistema pokaže, zakaj je pri posameznem projektu treba preverjati veliko različnih podatkov in pogojev.
Ko je bila vzpostavljena dovolj strukturirana digitalna podatkovna osnova, je občinska ekipa skupaj s podjetjem Rubiqo razvila rešitev, ki lahko del tega preverjanja avtomatizira. Umetna inteligenca je tako zadnji korak procesa, ki se je dejansko začel precej prej – z urejanjem in digitalizacijo podatkov.
Bo zaradi tega pot do gradnje hitrejša?
To je seveda vprašanje, ki bo najbolj zanimalo investitorje in občane. Občina navaja, da nova rešitev skrajšuje čas pregleda dokumentacije, zmanjšuje administrativne obremenitve in prispeva k bolj enotni upravni praksi.
Pri tem je pomembna omejitev: ne gre za sistem, ki bi sam skrajšal celoten postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja. Občina s prostorskega vidika preverja skladnost posegov in izdaja ustrezna mnenja, gradbena dovoljenja pa so del širšega upravnega postopka. Zato iz uvedbe Rubiqa ni mogoče sklepati, da bodo odslej vsa gradbena dovoljenja v Novem mestu izdana hitreje.
Lahko pa tehnologija pospeši tisti del dela, ki ga opravlja občinska uprava pri pregledovanju dokumentacije in preverjanju prostorske skladnosti. Če sistem v veliki količini podatkov sam poišče relevantne informacije in opozori na možne težave, urbanistu ni treba vsakega podatka iskati ročno.
To lahko pomeni tudi, da se morebitna neskladja odkrijejo prej. Namesto da bi strokovnjak velik del časa porabil za rutinsko iskanje in primerjanje podatkov, lahko več pozornosti nameni prav primerom, pri katerih sistem zazna odstopanje.
Macedoni: Omogoča hitrejši odziv
Novomeški župan Gregor Macedoni je ob prejemu priznanja poudaril predvsem praktični učinek nove tehnologije. Po njegovih besedah je občini s celovitim pristopom in inovativno uporabo orodij umetne inteligence uspelo zagotoviti obdelavo kompleksnih podatkov, ki omogoča hitrejši odziv.
Za občane je prav to najpomembnejši del zgodbe. Uporaba umetne inteligence v občinski upravi ima smisel predvsem takrat, ko tehnologija ne ostane zanimiv eksperiment, ampak zaposlenim pomaga hitreje opraviti delo, prebivalcem in investitorjem pa omogoči učinkovitejšo storitev.
Pilotni projekt so na Mestni občini Novo mesto pripravili Peter Geršič, dr. Iztok Kovačič, Izidor Jerala in Melita Muren v sodelovanju s podjetjem Rubiqo, digitalne tehnologije.
Umetna inteligenca ne bo odločala, ali lahko postavite hišo
Prav pri uporabi umetne inteligence v javni upravi je pomembna meja med avtomatizacijo in odločanjem. Rubiqo lahko pregleda podatke, jih strukturira, primerja ter opozori na možna neskladja, vendar strokovna presoja ostaja v rokah urbanistov.
Takšen pristop je skladen tudi s širšo razpravo o uvajanju umetne inteligence v slovensko javno upravo. Na letošnjih Dnevih slovenske uprave je bilo večkrat poudarjeno, da naj bi UI služila predvsem kot orodje za učinkovitejše storitve in podporo javnim uslužbencem, končna odločitev pa mora ostati človeška.
To je pri prostorskih vprašanjih še posebej pomembno. Gradnja ni samo matematično preverjanje nekaj številk, ampak lahko vključuje interpretacijo prostorskih aktov, posebnosti posamezne lokacije in vrsto strokovnih vprašanj, pri katerih popolna avtomatizacija ne bi bila primerna.
Novo mesto za projekt dobilo priznanje
Pilotna uvedba Rubiqa je Novemu mestu prinesla tudi priznanje Premik naprej, ki ga podeljujejo v okviru Dnevov slovenske uprave. Konferenco organizira Fakulteta za upravo Univerze v Ljubljani, letos pa je bila osrednja tema prav nova realnost javne uprave v času umetne inteligence.
Pri tem velja razlikovati med priznanjem, ki ga je prejela novomeška občina, in prvo nagrado natečaja Premik naprej 2026. Državni viri navajajo, da je bila za najboljšo izboljšavo v javni upravi letos kot zmagovalni projekt izbrana digitalizacija javnega natečaja v državni upravi, zato ni pravilno zapisati, da je bilo Novo mesto absolutni zmagovalec celotnega natečaja.
Za Novo mesto pa priznanje vseeno pomeni potrditev, da je njegov pilotni pristop k uporabi umetne inteligence v prostorskih postopkih prepoznan kot inovativna praksa.
Danes Novo mesto, jutri tudi druge občine?
Prav tu postane novomeški projekt zanimiv tudi zunaj meja Dolenjske. Če se bo pilotna rešitev v praksi izkazala za zanesljivo in bo dejansko skrajšala čas pregledovanja dokumentacije, se odpira vprašanje, ali bi podoben pristop lahko uporabile tudi druge slovenske občine.
Prostorski akti se med občinami razlikujejo, zato rešitve ni mogoče preprosto preslikati brez prilagoditev. Vendar je osnovni problem povsod podoben: velike količine dokumentacije, množica podatkov in strokovnjaki, katerih čas je precej dragocenejši pri reševanju zapletenih vprašanj kot pri rutinskem pregledovanju dokumentov.
Novo mesto je s pilotnim projektom pokazalo enega od možnih načinov, kako se tega lotiti. Umetna inteligenca v tem primeru ne gradi hiš, ne spreminja prostorskih načrtov in ne odloča namesto uradnikov. Prevzema predvsem delo, pri katerem so računalniki najmočnejši – hitro obdelavo in primerjanje velike količine podatkov.
Če bo rezultat krajši čas pregledovanja dokumentacije, manj administrativnega dela in hitrejše odkrivanje napak, bo to za občane precej pomembnejše od samega dejstva, da občina uporablja umetno inteligenco. Prava novost v Novem mestu zato ni UI zaradi UI, ampak poskus, da tehnologija opravi rutinsko delo, strokovnjak pa svoj čas nameni tistemu delu postopka, pri katerem je človek še vedno nepogrešljiv.
Spletno uredništvo Naša Dolenjska
