Na Obrežju in v Središču ob Dravi začasnih izpostav azilnega doma ne bo. Vlada je po več kot dveh letih odpravila sklep iz februarja 2024, ki je omogočal njuno vzpostavitev na območjih nekdanjih mejnih prehodov. Izpostavi v tem času nikoli nista začeli delovati, odločitev pa je vse od sprejetja povzročala ostro nasprotovanje lokalnega prebivalstva, proteste, peticijo in celo sodne postopke. Vlada zdaj pojasnjuje, da so se migracijski pritiski zmanjšali, ob odločitvi pa izrecno omenja tudi zaskrbljenost lokalnih skupnosti.
Vlada je sklep o organiziranju začasnih izpostav azilnega doma na Obrežju in v Središču ob Dravi odpravila na četrtkovi seji. Kot razlog je navedla spremenjene razmere na področju nedovoljenih migracij. Po preučitvi aktualnega stanja je ocenila, da so se migracijski pritiski v primerjavi z obdobjem, ko je bila odločitev sprejeta, zmanjšali, zato razlogov za ohranjanje prvotnega sklepa ne vidi več.
Prvotna odločitev je bila sprejeta 29. februarja 2024, ko je Slovenija beležila večji migracijski pritisk in večje število ljudi, ki so izrazili namero za vložitev prošnje za mednarodno zaščito. Izpostavi sta bili zamišljeni kot začasni nastanitveni zmogljivosti, ki bi ju država lahko aktivirala ob razmerah, ko obstoječe kapacitete ne bi več zadostovale. Čeprav se to nikoli ni zgodilo, je sklep ostal v veljavi več kot dve leti.
Izpostavi nista nikoli zaživeli
Prav to je eden ključnih podatkov celotne zgodbe. Na Obrežju in v Središču ob Dravi v skladu s sklepom iz leta 2024 nista dejansko začeli delovati novi izpostavi azilnega doma. Šlo je za možnost njune vzpostavitve v primeru večjih potreb oziroma višje sile, zaradi česar je tudi upravno sodišče pozneje presodilo, da sam sklep še ni neposredno posegal v pravni položaj občin.
Ker so se migracijski pritiski po letu 2024 zmanjševali, država predvidenih izpostav ni aktivirala. Kljub temu je sklep ostajal v veljavi in s tem tudi možnost, da bi se ob spremenjenih razmerah načrt ponovno aktiviral. Prav to je v lokalnih skupnostih ohranjalo nezadovoljstvo in negotovost.
Še prejšnji teden je bilo vprašanje ponovno aktualno v Središču ob Dravi. Poslanec Andrej Kosi je vlado pozval, naj sklep iz leta 2024 dokončno odpravi, saj je njegova veljavnost po njegovih navedbah med lokalnim prebivalstvom še naprej povzročala negotovost. Manj kot teden pozneje je vlada storila prav to.
Leta 2024 je odločitev sprožila velik odpor
Današnjega razpleta ni mogoče razumeti brez dogajanja spomladi 2024. Takratna odločitev vlade je na obeh območjih sprožila močan odziv, še posebej pa v Središču ob Dravi in okoliških občinah. Lokalni predstavniki so vladi očitali predvsem to, da je sklep sprejela brez predhodnega usklajevanja z občinami in njihovimi prebivalci.
Občinski sveti Središča ob Dravi, Ormoža in Svetega Tomaža so zato marca 2024 pripravili skupno izredno sejo. Vse tri občine so se postavitvi izpostave uprle in od vlade zahtevale, naj odločitev ponovno preuči ter v razpravo vključi lokalno prebivalstvo. Organizirana je bila tudi peticija, pod katero so po podatkih Občine Središče ob Dravi zbrali 3437 podpisov.
Na zboru občanov 21. marca so prebivalci ponovno izrazili nasprotovanje lokaciji in med drugim poudarili vprašanja varnosti, socialnih in gospodarskih posledic ter vpliva na lokalno okolje. Gre za stališča lokalne skupnosti, ne za ugotovljene posledice delovanja azilnega doma, saj ta v Središču ob Dravi nikoli ni bil vzpostavljen. Občani in občinski predstavniki so hkrati zahtevali, da država pri podobnih odločitvah v prihodnje lokalne skupnosti vključi že pred sprejetjem dokončnih odločitev.
Občini sta šli tudi na sodišče
Nasprotovanje ni ostalo samo pri protestih in političnih pozivih. Občini Središče ob Dravi in Brežice sta odločitev vlade poskušali izpodbijati tudi po sodni poti. Središče ob Dravi je 3. aprila 2024 sprožilo upravni spor proti državi in zahtevalo odpravo vladnega sklepa, hkrati pa predlagalo začasno odredbo, s katero bi do končne odločitve preprečili njegovo izvajanje.
Upravno sodišče je maja istega leta tožbo zavrglo. Bistvo sodne obrazložitve je bilo, da vladni sklep sam po sebi še ni ustvarjal neposrednih pravnih posledic za občino. Po razlagi sodišča je predstavljal namero države, da bi ob morebitnem bistveno povečanem številu prosilcev za mednarodno zaščito organizirala dodatne začasne zmogljivosti. Ker s sklepom še ni bilo odločeno o konkretni pravici ali obveznosti občine, ga po presoji sodišča ni bilo mogoče izpodbijati v upravnem sporu.
Podoben razplet je doživela Občina Brežice. Tudi njeno tožbo je sodišče zavrglo. Takratni župan Ivan Molan je odločitev razlagal tudi kot potrditev, da sklep pomeni možnost ukrepanja v izrednih razmerah, ne pa avtomatične vzpostavitve azilnega doma na Obrežju.
Vlada zdaj omenja tudi pomisleke lokalnih skupnosti
Vladna obrazložitev sedanje odločitve je zanimiva še zaradi enega razloga. Osrednji argument za preklic je zmanjšanje migracijskih pritiskov, toda Urad vlade za oskrbo in integracijo migrantov je ob tem navedel, da je vlada upoštevala tudi izraženo zaskrbljenost lokalnih skupnosti in njihova opozorila glede obremenjenosti območja z migracijsko problematiko.
Urad je ob tem pojasnil, da se velik del nedovoljenih vstopov v Slovenijo beleži prav na območjih teh dveh občin. Vlada svojo odločitev povezuje tudi s prihajajočimi spremembami zakonodaje na področju mednarodne zaščite.
To ne pomeni, da je bil sklep odpravljen izključno zaradi protestov ali političnega pritiska lokalnih skupnosti. Uradna obrazložitev kot temeljni razlog navaja spremenjene migracijske razmere, lokalne pomisleke pa kot dodatno okoliščino, ki jo je vlada pri odločanju upoštevala.
Na Obrežju je položaj nekoliko drugačen
Pri Obrežju je pomembno tudi razlikovanje med načrtovano izpostavo azilnega doma in dejavnostmi, ki so na območju nekdanjega mejnega prehoda potekale zaradi obravnave migrantov. Brežiški župan Ivan Molan je že leta 2024 opozarjal, da na tem območju deluje registracijski center, kjer potekata nujna oskrba in varnostno preverjanje oseb, ki nedovoljeno prestopijo mejo.
Preklic vladnega sklepa zato pomeni odpravo načrta oziroma pravne podlage za začasno izpostavo azilnega doma, ne pa avtomatično ukinitev vseh policijskih, registracijskih ali drugih postopkov, povezanih z migracijami na tem območju. To razlikovanje je pomembno predvsem za prebivalce Posavja, saj bi bilo sicer mogoče dobiti napačen vtis, da z vladnim sklepom na Obrežju prenehajo vse dejavnosti, povezane z nedovoljenimi prehodi meje.
Po več kot dveh letih je sklep dokončno odpravljen
Zgodba, ki se je začela konec februarja 2024, se tako po več kot dveh letih zaključuje drugače, kot je kazalo ob prvotni odločitvi. Načrtovani izpostavi nista bili nikoli aktivirani, lokalni odpor ni popustil, občini sta se obrnili na sodišče, vladni sklep pa je kljub temu ves čas ostajal v veljavi.
Zdaj ga ni več.
Vlada odločitev utemeljuje predvsem z zmanjšanjem migracijskega pritiska, obenem pa prvič ob dokončnem umiku načrta izrecno poudarja tudi pomisleke lokalnih skupnosti. Za prebivalce Obrežja in Središča ob Dravi to pomeni predvsem konec možnosti, ki je več kot dve leti ostajala odprta: na podlagi sklepa iz februarja 2024 na teh dveh lokacijah začasnih izpostav azilnega doma ne bo več mogoče vzpostaviti. Za morebitne prihodnje drugačne rešitve bi država morala sprejeti nove odločitve.
Spletno uredništvo Naša Dolenjska
