Ena najpremožnejših slovenskih podjetnic Alenka Žnidaršič Kranjc je naredila enega najpomembnejših korakov pri predaji družinskega poslovnega imperija naslednji generaciji. Večino svojega deleža v družbi Prva Finance je z darilno pogodbo prenesla na svoje tri otroke – Tinkaro Godec, Janeza Kranjca in Miho Kranjca. Premoženje družine Žnidaršič Kranjc je bilo na zadnji lestvici najbogatejših Slovencev ocenjeno na okoli 124 milijonov evrov, pod njihovim poslovnim okriljem pa niso le pokojninska in zavarovalniška podjetja, temveč tudi domovi za starejše, naložbeni posli in izobraževanje.
Prenos lastništva ni prišel nenadoma. Žnidaršič Kranjc je proces nasledstva začela že pred leti, zdaj pa se razmerje moči v Prvi Finance še izraziteje premika k njenim otrokom. Po objavi na Ljubljanski borzi je 16. septembra 2026 podpisala darilno pogodbo, s katero je vsakemu od treh otrok prenesla del svojega deleža. Posel je bil nato javno razkrit skladno s pravili kapitalskega trga.
S 52 odstotkov na 17,32 odstotka
Pred zadnjim prenosom je imela Alenka Žnidaršič Kranjc v Prvi Finance približno 52-odstotni delež, po darilu otrokom pa ji ostaja 17,32 odstotka družbe. Lastništvo tako ostaja znotraj družine, bistveno pa se spreminja njegova razporeditev med generacijama.
To je pomembno predvsem zato, ker Prva Finance predstavlja jedro precej širšega poslovnega sistema. Prek nje družina obvladuje Skupino Prva in družbe, ki poslujejo na področju pokojninskih zavarovanj, življenjskih zavarovanj in upravljanja premoženja. V družinski poslovni sistem sodijo tudi naložbe na drugih področjih.
Žnidaršič Kranjc tako svojega premoženja ne prodaja zunanjemu vlagatelju, ampak lastništvo postopoma prenaša na svoje otroke, ki so v družinskih podjetjih že več let aktivni. Gre za klasičen, vendar za slovenske razmere zaradi velikosti skupine zelo zanimiv primer načrtovanega nasledstva v družinskem podjetništvu.
Prve deleže jim je predala že leta 2020
Proces se je začel že leta 2020, ko je Žnidaršič Kranjc vsakemu od treh otrok prepustila po 16 odstotkov Prve Finance. Takrat je postalo jasno, da družina pripravlja dolgoročni generacijski prehod.
Zdaj je naredila naslednji veliki korak. Sama je že pred časom pojasnjevala, da se želi iz operativnega poslovanja umakniti postopoma in takrat, ko lahko svojim naslednikom še pomaga z izkušnjami. V podjetju zato ni več prisotna vsak dan, ampak po lastnih navedbah prihaja približno dva- do trikrat tedensko, njena vloga pa postaja predvsem mentorska.
To je tudi precej drugačen način nasledstva od tistega, pri katerem ustanovitelj podjetje vodi praktično do konca svoje kariere, nasledniki pa ga prevzamejo nenadoma. Pri Prvi se proces odvija več let, otroci pa so posamezne dele poslovnega sistema prevzemali postopoma.
Trije otroci, trije veliki deli poslovnega sistema
Posebnost družinskega poslovnega modela je, da so si nasledniki razdelili tudi področja, za katera so odgovorni.
Janez Kranjc je prevzel vodenje Prve Finance oziroma osrednjega finančnega dela skupine. Konec leta 2025 je skupina povezovala več pokojninskih in zavarovalniških družb v regiji ter skrbela za več kot 580.000 zavarovancev in približno 2,2 milijarde evrov sredstev. V letu 2025 je ustvarila okoli 12 milijonov evrov čistega dobička.
To pokaže tudi dejanski obseg poslovnega sistema, ki ga Žnidaršič Kranjc predaja naslednji generaciji. Ne gre zgolj za lastniške deleže v enem podjetju, ampak za skupino, ki upravlja milijarde evrov sredstev strank in posluje na več trgih.
Tinkara Godec je medtem prevzela pomemben del poslovanja na področju institucionalnega varstva starejših. Vodi skupino AZ Deos, pod okriljem katere deluje deset domov za starejše. Po objavljenih poslovnih podatkih je družba lani ustvarila približno 57,9 milijona evrov prihodkov in 2,4 milijona evrov čistega dobička.
Od domov za starejše do šolstva
Tretji otrok, Miha Kranjc, je bolj povezan z izobraževalnim delom družinskega poslovanja. Družina je namreč v zadnjih letih svoje naložbe širila tudi na področje izobraževanja.
V ta del sodita med drugim Fakulteta za uporabne družbene študije v Novi Gorici ter izobraževalna skupina B2. B2 je družina pozneje preoblikovala oziroma preimenovala v Sofizo, pod katero razvija izobraževalne programe.
Tako so se skozi leta oblikovali trije precej jasno prepoznavni poslovni stebri: finančno-zavarovalniški posli, skrb za starejše in izobraževanje. Vsak od otrok ima v sistemu svojo vlogo, zaradi česar sedanji prenos delnic ni začetek njihovega vključevanja v poslovanje, temveč predvsem nadaljevanje že več let načrtovanega prenosa odgovornosti in lastništva.
Premoženje družine ocenjeno na 124 milijonov evrov
Zaradi uspešnosti teh naložb se družina Žnidaršič Kranjc uvršča med najpremožnejše v Sloveniji. Na zadnji lestvici revije Finance Manager je bilo njihovo premoženje ocenjeno na približno 124 milijonov evrov.
Pri takšnih ocenah je pomembno poudariti, da ne gre za 124 milijonov evrov gotovine na bančnem računu. Ocena premoženja temelji predvsem na vrednosti lastniških deležev v podjetjih in drugih naložbah, zato se lahko iz leta v leto spreminja glede na poslovanje podjetij, vrednotenja in lastniške spremembe.
Glavnina vrednosti družinskega premoženja je povezana prav s podjetji, ki so jih razvijali skozi desetletja – od finančnih in pokojninskih družb do domov za starejše in drugih naložb.
Poslovno pot začela v času slovenske tranzicije
Alenka Žnidaršič Kranjc je svojo poslovno pot gradila od začetka devetdesetih let. Med letoma 1993 in 1994 je bila svetovalka takratnega predsednika vlade Janeza Drnovška, pozneje pa se je usmerila predvsem v podjetništvo in finančne storitve.
Pomemben del njene poslovne zgodbe je razvoj dodatnega pokojninskega zavarovanja. Sodelovala je pri ustanovitvi Prve pokojninske družbe, iz katere se je skozi leta razvil precej širši finančni sistem.
Njena poslovna pot je segala tudi v nadzor večjih slovenskih družb. Med drugim je bila članica in predsednica nadzornega sveta Luke Koper, kjer je predsedniško funkcijo opravljala do leta 2017.
Skozi leta se je poslovanje iz prvotnega finančnega jedra razširilo še na zavarovalništvo, institucionalno varstvo starejših, alternativne investicijske sklade, nepremičnine in izobraževanje.
Imperija ne prodaja, ampak ga predaja
Prav zato je zadnji prenos deleža pomembnejši, kot bi bilo mogoče sklepati zgolj iz borznega obvestila o spremembi lastništva. Alenka Žnidaršič Kranjc svojega poslovnega sistema ne zapušča s prodajo, ampak ga prenaša na naslednjo generacijo.
Otroci niso samo novi lastniki deležev, ampak so že prevzeli pomembne vodstvene funkcije. Mati se medtem iz vsakodnevnega upravljanja postopoma umika in ostaja predvsem v vlogi mentorice.
Za družinska podjetja je prav vprašanje nasledstva pogosto eno najtežjih obdobij njihovega razvoja. Podjetje mora po odhodu ustanovitelja ohraniti poslovanje, vodstvo in lastniško stabilnost, hkrati pa mora nova generacija pridobiti dovolj samostojnosti za svoje odločitve.
Pri družini Žnidaršič Kranjc se ta proces očitno odvija načrtovano že več let. Prvi večji prenos lastništva je prišel leta 2020, otroci so medtem prevzeli posamezne dele poslovnega sistema, septembra 2026 pa je sledil še en velik premik v lastništvu.
Alenka Žnidaršič Kranjc tako pri 124 milijonov evrov vrednem družinskem premoženju ne pripravlja klasičnega izstopa iz poslovnega sveta, temveč nekaj drugega – poslovni sistem, ki ga je gradila več desetletij, želi ohraniti v družini in ga še za časa svoje aktivne kariere predati trem otrokom.
Ali bo druga generacija nadaljevala enako strategijo ali bo skupino sčasoma usmerila na nova področja, bo pokazalo prihodnje obdobje. Že zdaj pa je jasno, da se v enem večjih slovenskih družinskih poslovnih sistemov dogaja generacijska menjava, kakršne pri podjetjih te velikosti v Sloveniji ne vidimo pogosto.
Spletno uredništvo Naša Ljubljana
