Nemčija se je po zgodovinski zmagi Alternative za Nemčijo v Saški-Anhalt znašla pred scenarijem, ki je bil še pred nekaj leti skoraj nepredstavljiv. AfD je osvojila 43,8 odstotka glasov in 39 od 83 sedežev v deželnem parlamentu, do absolutne večine pa ji manjkajo samo trije poslanci. CDU kanclerja Friedricha Merza je doživela hud poraz in že priznala, da nima mandata za vodenje nove vlade.
Zdaj je v središču pozornosti BSW Sahre Wagenknecht: formalno koalicijo z AfD zavrača, vendar sodelovanja in podpore pri posameznih projektih ne izključuje. Če bi AfD uspelo sestaviti oziroma voditi vlado, bi šlo za politični prelom brez primere v povojni Nemčiji.
Volitve v vzhodnonemški zvezni deželi Saška-Anhalt so v nedeljo prinesle rezultat, ki močno presega pomen ene deželne tekme. AfD je več kot podvojila podporo iz leta 2021 in zmagala s prednostjo, kakršne pred volitvami ni napovedovala niti večina javnomnenjskih raziskav.
Po začasnih uradnih rezultatih je AfD dobila 43,8 odstotka glasov, CDU 17,2 odstotka, SPD 9,3 odstotka, Zeleni 8,9 odstotka, Levica 8,6 odstotka in BSW 5,3 odstotka. FDP je z 2,6 odstotka ostala zunaj parlamenta. Volilna udeležba je dosegla izjemnih 77,8 odstotka, kar je najvišja udeležba v deželi po letu 1989.
Razmerje sedežev je še bolj zgovorno. AfD jih je dobila 39, CDU 15, SPD, Zeleni in Levica po osem, BSW pa pet. Za absolutno večino v 83-članskem parlamentu je potrebnih 42 sedežev.
AfD so torej od samostojnega vladanja ločili samo trije mandati.
CDU je izgubila več kot polovico svojih volivcev
Razsežnost političnega potresa je najlažje razumeti ob primerjavi z volitvami leta 2021.
Takrat je CDU v Saški-Anhalt prepričljivo zmagala s 37,1 odstotka glasov, AfD pa je dobila 20,8 odstotka. Pet let pozneje se je razmerje skoraj obrnilo: CDU je zdrsnila na 17,2 odstotka, AfD pa poskočila na 43,8 odstotka.
AfD je tako pridobila približno 23 odstotnih točk, CDU pa jih je izgubila skoraj 20.
Za kanclerja Friedricha Merza je rezultat še posebej neprijeten, ker ne gre samo za lokalni poraz njegove stranke. AfD želi volitve predstaviti kot dokaz, da se politično razmerje moči v Nemčiji spreminja tudi na nacionalni ravni.
CDU je po porazu naredila nenavadno jasen korak. Deželni premier in vodja CDU Sven Schulze je priznal, da njegova stranka nima več mandata za vodenje vlade.
»Smo opozicija,« je dejal po sestanku vodstva stranke.
AfD: Naredili smo zgodovino
Vodja AfD na volitvah Ulrich Siegmund rezultata ne razume samo kot volilne zmage, ampak kot mandat za sestavo vlade.
»Naredili smo zgodovino v tej deželi,« je dejal po objavi rezultatov.
To ni pretiravanje glede samega rezultata. Gre za najboljši rezultat AfD na deželnih volitvah doslej in za prvi primer, ko je stranka v eni od nemških dežel tako blizu samostojni parlamentarni večini.
Toda 39 sedežev ni 42. In tu se začne bistveno bolj zapleten del zgodbe.
AfD za vladanje potrebuje podporo zunaj lastne poslanske skupine. V običajnih okoliščinah bi zmagovalka volitev začela iskati koalicijskega partnerja. Pri AfD pa že leta velja tako imenovani Brandmauer – požarni zid, s katerim tradicionalne nemške stranke zavračajo sodelovanje z njo.
Posebno težo ima dejstvo, da je deželna organizacija AfD v Saški-Anhalt s strani tamkajšnje službe za zaščito ustave opredeljena kot potrjeno skrajno desna oziroma ekstremistična.
Požarni zid ima zdaj veliko večjo razpoko
Prav zato je razvoj po volitvah tako pomemben.
AfD bo danes strankam, zastopanim v novem parlamentu, ponudila pogovore o oblikovanju oblasti. Parlamentarni vodja stranke Tobias Rausch je kot možni sogovornici posebej omenil CDU in BSW – Zavezništvo Sahre Wagenknecht.
CDU sodelovanje z AfD zavrača. BSW pa ima precej bolj zapleteno stališče.
Njegova vodilna kandidatka Claudia Wittig je sinoči za MDR povedala, da BSW trenutno ne vidi možnosti formalne koalicije z AfD.
Toda vrata sodelovanju niso povsem zaprta.
Wittigova je dejala, da se je BSW pripravljen z AfD pogovarjati o posameznih projektih. Njena stranka zagovarja model vlade, ki bi za posamezne odločitve iskala različne parlamentarne večine.
Še jasnejša je bila sama Sahra Wagenknecht.
Wagenknecht: Povabilo velja tudi za AfD
Ustanoviteljica BSW je sinoči v oddaji ZDF heute journal izrecno povedala, da želi njena stranka pogovore o prihodnji oblasti.
In dodala:
»Povabilo velja tudi za AfD.«
BSW predlaga nadstrankarskega kandidata za deželnega ministrskega predsednika, ki bi nato v parlamentu za posamezne predloge iskal spreminjajoče se večine.
Wagenknechtova je sicer poudarila, da se njena stranka s številnimi točkami programa AfD ne strinja in jih ne bi podprla. Toda hkrati je jasno povedala, da BSW ne namerava avtomatično zavrniti predlogov samo zato, ker prihajajo od AfD.
Prav tukaj postane prihodnja sestava oblasti nepredvidljiva.
AfD in BSW sta ideološko zelo različni stranki, vendar imata pri nekaterih vprašanjih pomembna presečišča. Obe sta kritični do nemške politike do Rusije, vojaške podpore Ukrajini in dela politike tradicionalnih nemških strank. Pri migracijah je AfD bistveno ostrejša, čeprav tudi BSW zagovarja precej restriktivnejšo politiko od večine nemške levice.
AfD ne potrebuje nujno klasične koalicije
In tu pridemo do pomembne podrobnosti nemškega parlamentarnega sistema.
AfD za prihod na oblast ne potrebuje nujno klasične koalicijske pogodbe z BSW ali CDU.
Možna bi bila tudi manjšinska vlada, ki bi za izvolitev ministrskega predsednika oziroma pozneje za posamezne zakone iskala podporo drugih poslancev.
Politični analitik Benjamin Höhne je za ZDF ocenil, da je možnost ministrskega predsednika iz vrst AfD po takšnem rezultatu realna. AfD nima večine, zato bi potrebovala podporo vsaj dela druge politične skupine, toda matematika ji po volitvah daje precej močnejše izhodišče kot kadar koli prej.
Novi deželni parlament se mora prvič sestati v 30 dneh po volitvah. Rok za oblikovanje vlade pa ni določen. Do izvolitve naslednika bo sedanji premier ostal na položaju kot vršilec dolžnosti.
To pomeni, da lahko pogajanja trajajo precej časa.
V volilnih kabinah je AfD dobila celo več kot polovico glasov
Medtem je analiza glasovanja razkrila še en presenetljiv podatek.
Med volivci, ki so glas oddali osebno na volišču, je AfD dobila kar 51,2 odstotka glasov. Med tistimi, ki so glasovali po pošti, pa je njen delež znašal samo 24,3 odstotka.
CDU je imela skoraj obraten vzorec: med volivci po pošti je dobila 24,3 odstotka, med tistimi na voliščih pa samo 14,5 odstotka.
Če bi se upoštevali samo glasovi, oddani na voliščih, bi AfD po izračunih dosegla parlamentarno večino. Razlika je deloma povezana tudi s tem, da politiki AfD svoje privržence že dalj časa spodbujajo h glasovanju osebno in izražajo dvome o glasovanju po pošti, za katere večinoma niso ponudili konkretnih dokazov.
Rezultat je problem tudi za Merza
Poraz CDU je udarec za kanclerja Friedricha Merza.
Čeprav deželne volitve niso referendum o zvezni vladi, rezultat 17,2 odstotka za stranko, ki je pred petimi leti v isti deželi dobila več kot 37 odstotkov, težko ostane samo lokalna zgodba.
Še posebej zato, ker Saška-Anhalt morda ni osamljen primer. 20. septembra bodo volitve v Mecklenburg-Predpomorjanskem, kjer je AfD prav tako izjemno močna in v javnomnenjskih raziskavah vodi.
Če bi AfD tam ponovila podoben uspeh, bi se vprašanje, ali lahko CDU dolgoročno vzdržuje absolutno prepoved sodelovanja z njo, še zaostrilo.
Za Merza je dilema neprijetna. Popuščanje požarnega zidu bi lahko povzročilo hud notranji konflikt v CDU in legitimiziralo AfD kot potencialno vladno partnerico. Vztrajanje pri njem pa lahko v deželah, kjer AfD dosega 40 odstotkov ali več, pomeni sestavljanje vedno širših in politično težavnejših koalicij samo zato, da ostane zunaj oblasti.
Nemčija je prišla na politično ozemlje, na katerem še ni bila
AfD v Saški-Anhalt še ni prevzela oblasti. Prav tako danes ni dogovorjene koalicije z BSW in ne moremo trditi, da bo Ulrich Siegmund zagotovo postal ministrski predsednik.
Toda nekaj se je kljub temu že spremenilo.
Dolga leta je bilo mogoče AfD izločiti iz oblasti tako, da so druge parlamentarne stranke preprosto sestavile večino brez nje. Po rezultatu 43,8 odstotka je takšna matematika bistveno težja.
AfD ima 39 sedežev. Do samostojne večine ji manjkajo trije. CDU je priznala poraz in odhod v opozicijo. BSW formalno koalicijo z AfD zavrača, hkrati pa pravi, da se je pripravljeno z njo pogovarjati in pri posameznih vprašanjih sodelovati.
Zato pravo vprašanje po nedeljskih volitvah ni več samo, zakaj je AfD tako močno zmagala.
Vprašanje je, ali je Nemčija pravkar prišla do točke, ko bo njen dolgoletni politični požarni zid proti AfD prvič resno preizkušen – in ali lahko stranka, ki je bila še pred desetletjem na robu nemškega političnega sistema, prvič pride do vodenja ene od nemških zveznih dežel.
Spletno uredništvo Naša Dolenjska
