Ormoško jezero je postalo prizorišče nenavadnega dogodka, ko je prišlo do množičnega pogina rib, kar je sprožilo številna vprašanja glede vzrokov in posledic. Na nedavne dogodke se je odzvala hrvaška družba HEP Proizvodnja, ki je pojasnila, zakaj je med letošnjim vzdrževanjem umrlo več rib kot v zadnjih treh desetletjih. Ta dogodek je sprožil iskanje rešitev, da bi se v prihodnje izognili podobnim situacijam.
Vzroki za pogin in analiza dogodka
Ribiška družina Ormož je v začetku tedna opazila pogin rib v Ormoškem jezeru, dogodek pa je bil zabeležen tudi s pomočjo dronov. Pogin je prizadel tako slovensko kot hrvaško stran jezera. Hrvaška družba HEP Proizvodnja je napovedala znižanje gladine akumulacije HE Varaždin od 28. avgusta do 5. septembra zaradi rednega vzdrževanja, kar je sprožilo vprašanja o morebitni povezanosti s poginom rib.
Po analizi, ki so jo izvedli, je HEP Proizvodnja pojasnila, da je bilo znižanje vodostaja nujno zaradi rednega pregleda in vzdrževanja, kar je zakonsko določeno za zagotavljanje varnosti nasipov. Izpostavili so, da so znižanje izvajali postopoma, da bi zmanjšali vpliv na ribji živelj. Vendar pa je zaradi neugodnih okoliščin v plitvem delu akumulacije ostalo več ribjega zaroda.
Okoljske razmere in njihov vpliv
Prve analize so razkrile, da je zaradi dolgotrajne suše in visokih temperatur vode reke Drave plitvejši del akumulacije postal bolj zaraščen z vodno kugo. Te razmere so otežile umikanje rib, kar je vodilo v večji pogin ribjega zaroda. Po podatkih bioloških raziskav gre predvsem za vrste, ki niso avtohtone v reki Dravi in živijo v mirnejših vodah.
HEP Proizvodnja je dodatno pojasnila, da se v plitvejšem delu akumulacije pojavljajo težave z večjimi nihanji vodostaja, ki so posledica režima obratovanja HE Formin v Sloveniji. Zaradi majhnosti akumulacijskega jezera HE Varaždin se mora obratovanje prilagajati režimu obratovanja gorvodne elektrarne v Sloveniji, kar povzroča večja nihanja pretokov in vodostajev.
Prihodnji ukrepi in prilagoditve
HEP Proizvodnja je skupaj s slovenskimi in hrvaškimi strokovnjaki pripravila podrobno analizo z ukrepi za obvladovanje vodne kuge. Predlagajo, da bi znižanje gladine akumulacije izvedli marca, ko nižje temperature upočasnijo rast vodne kuge, s čimer bi zmanjšali njeno biomaso.
Ob upoštevanju specifičnih okoliščin bodo poleg običajnega postopnega zniževanja gladine vode tudi v drugih akumulacijah pozvali k prilagoditvi obratovanja gorvodnih hidroelektrarn, da bi bila nihanja vodostaja čim manjša.
Dogodek v Ormoškem jezeru je pokazal na potrebo po natančnejšem načrtovanju in prilagajanju vzdrževalnih del okoljskim razmeram, da bi se izognili negativnim vplivom na ekosistem.
Spletno uredništvo Toti Maribor
