Cene hrane v Sloveniji so se po dolgem obdobju podražitev skoraj ustavile. Avgusta so bile medletno višje le še za 0,3 odstotka, cenovni pritiski pa so se umirjali praktično vzdolž celotne prehranske verige. Toda prav v trenutku, ko bi lahko potrošniki končno nekoliko lažje zadihali, Banka Slovenije opozarja na novo tveganje.
Izredno sušno poletje je prizadelo slovenska polja, pašnike in pridelovalce, dražji energenti pa povečujejo stroške od njive do trgovine. Podražitve niso neizogibne, toda letošnja jesen bo pokazala, koliko poletne suše se bo na koncu preselilo tudi na naše račune.
Številka je na prvi pogled presenetljivo dobra. Medtem ko je skupna inflacija v Sloveniji avgusta dosegla 3,4 odstotka in že od aprila vztraja nad tremi odstotki, se je rast cen hrane še naprej umirjala. Avgusta je bila hrana medletno dražja samo za 0,3 odstotka.
Še pomembneje je, da ne gre samo za statistični premik na trgovskih policah. Cenovni pritiski so se v zadnjih mesecih umirjali praktično po celotni prehranski verigi. Odkupne cene pri slovenskih pridelovalcih so bile junija 6,9 odstotka nižje kot leto prej, od maja so medletno nižje tudi uvozne cene hrane, rast cen prehranskih izdelkov pri proizvajalcih pa se je do julija zmanjšala na vsega 0,6 odstotka.
Po letih, ko je bila prav hrana eden najbolj bolečih delov draginje, bi to morala biti zelo dobra novica.
In tudi je.
Toda Banka Slovenije ob teh številkah dodaja opozorilo: tveganje za prihodnje gibanje cen hrane predstavlja letošnja suša, ki bi lahko cene srednjeročno znova krepila.
Zakaj današnje cene še ne kažejo, kaj se je zgodilo poleti?
Ko suša uniči del pridelka, se to na trgovski polici praviloma ne pokaže naslednji dan. Med njivo in končnim izdelkom je dolga prehranska veriga, v kateri so pridelovalci, odkupovalci, predelovalna industrija, skladišča, transport in trgovina.
Velik del hrane, ki jo trenutno kupujemo, izvira iz preteklih pridelkov ali zalog. Trgovci imajo sklenjene pogodbe, predelovalna industrija nabavlja surovine vnaprej, Slovenija pa precejšen del hrane tudi uvozi. Vse to pomeni, da lahko trgovske police še nekaj časa ostanejo razmeroma mirne, čeprav se je položaj na poljih že spremenil.
Zato je pomembna beseda, ki jo uporablja tudi Banka Slovenije: srednjeročno.
Posledice letošnje suše se lahko v cenah pokažejo šele z zamikom, ko bo postalo jasno, kakšni so dejanski pridelki, koliko domače proizvodnje bo na voljo in koliko bo treba nadomestiti z uvozom.
Koruza je pomembna tudi, če je sami ne kupujemo
Med pridelki, pri katerih so kmetje letos opozarjali na posledice vročine in pomanjkanja padavin, je koruza. Toda pri njej je cenovna zgodba veliko širša od pločevinke sladke koruze v trgovini.
Velik del koruze se uporablja za krmo živali. Če je pridelek manjši ali slabše kakovosti, lahko živinorejcem začne primanjkovati doma pridelane krme. Nekateri slovenski kmetje so letos zaradi slabše košnje in prizadete koruze že opozarjali prav na težave pri zagotavljanju zadostnih količin krme.
Če mora kmet manjkajočo krmo kupiti, se mu povečajo stroški reje. To še ne pomeni, da se bodo naslednji mesec avtomatično podražili mleko, meso ali mlečni izdelki. Pomeni pa, da se v verigi pojavi nov stroškovni pritisk, ki se lahko čez čas prenese naprej.
Tako lahko pridelek, ki ga potrošnik skoraj nikoli ne povezuje s svojim nakupovalnim vozičkom, na koncu vpliva na precejšen del tega, kar vanj položi.
Sadje in zelenjava sta na udaru hitreje
Drugačna je zgodba pri svežem sadju in zelenjavi. Tu je pot od pridelovalca do potrošnika bistveno krajša, zato se lahko manjša ponudba hitreje pozna pri cenah.
Že avgusta so posamezni slovenski pridelovalci poročali o velikih izgubah zaradi suše, nekateri tudi o več kot polovici pridelka. Trgovinska zbornica je takrat opozarjala, da bi se lahko posledice najprej pokazale prav pri sadju in zelenjavi, pozneje pa tudi pri nekaterih izdelkih iz žit.
Toda tu je potrebna pomembna omejitev. Slab slovenski pridelek sam po sebi še ne pomeni, da bo določeno živilo v trgovini nujno dražje. Trgovske verige nabavljajo na širšem evropskem in svetovnem trgu, zato lahko pomanjkanje domačega proizvoda nadomestijo z uvozom.
Težava nastane, kadar slaba letina ni samo slovenska.
Ko je vroča cela Evropa, uvoz ni več tako preprosta rešitev
Slovenija je majhen trg in velik del prehranskih surovin ter živil prihaja iz tujine. V običajnih razmerah lahko zato slabšo domačo letino deloma nadomesti večji uvoz. Če pa ekstremno vreme prizadene širši del Evrope, začnejo težave nastajati na več trgih hkrati.
Banka Slovenije opozarja, da tveganje ni omejeno samo na slovensko sušo. Pri evrskem območju izpostavlja posledice poletnih vročinskih valov, širše svetovno tveganje za cene hrane pa predstavlja tudi pojav El Niño.
Če pridelek pade v več pomembnih pridelovalkah hkrati, se zmanjša ponudba na širšem trgu. Takrat država, ki želi manjkajoči domači pridelek nadomestiti z uvozom, lahko ugotovi, da je uvožena surovina dražja ali težje dostopna.
To je trenutek, ko vremenski dogodek postane gospodarska zgodba.
Suša pa ni edini problem – na drugi strani prihaja dražja energija
Letošnje razmere imajo še eno posebnost. Kmetijstvo in prehranska industrija se s posledicami suše ne srečujeta v okolju poceni energije.
Prav nasprotno.
Cene energentov so bile avgusta v Sloveniji medletno višje za 15,1 odstotka. Njihovo rast so sicer precej ublažili državni ukrepi, vendar Banka Slovenije opozarja, da se višje cene nafte in drugih energentov prek gospodarstva prenašajo tudi posredno.
Hrano je treba pridelati, hladiti, predelati, pakirati in pripeljati do trgovine. Kmetijska mehanizacija uporablja gorivo, rastlinjaki potrebujejo energijo, hladilnice elektriko, živilska industrija pa je velik porabnik energije. Na koncu pride še transport.
Višja cena energije zato ni samo višja cena na bencinski črpalki.
Je strošek, ki se lahko pojavi skoraj na vsakem koraku med poljem in trgovsko polico.
Dva pritiska lahko prideta istočasno
Prav kombinacija letošnje suše in dražje energije je razlog, zaradi katerega je opozorilo Banke Slovenije pomembno.
Če bi bila letina odlična, bi lahko večja ponudba pridelkov pomagala blažiti druge stroške. Če bi bila energija poceni, bi bilo lažje absorbirati del posledic slabše letine. Trenutno pa obstaja možnost, da se oba dejavnika srečata v istem obdobju.
Na eni strani manj ali dražja kmetijska surovina, na drugi dražji prevoz, predelava in proizvodnja.
To še vedno ne pomeni, da bodo cene hrane nenadoma eksplodirale. Trenutni podatki pravzaprav kažejo nasprotno: cenovni pritiski pri hrani so zelo šibki, odkupne in uvozne cene pa so se umirile.
Toda prav zaradi tega bo naslednjih nekaj mesecev zanimivih. Videli bomo, ali bo sedanje umirjanje dovolj močno, da absorbira nove stroške, ali pa se bo trend obrnil.
Zakaj se lahko cena na polici spremeni manj kot pridelek na njivi
Med slabšo letino in maloprodajno ceno ni preprostega razmerja. Če je pridelek nekega živila manjši za 20 odstotkov, to nikakor ne pomeni, da bo njegova cena avtomatično višja za 20 odstotkov.
Končna cena hrane vsebuje številne druge stroške. Pri njej imajo vlogo predelava, delo, embalaža, transport, energija, trgovske marže, davki in konkurenca med ponudniki. Trgovci lahko del višjih nabavnih cen nekaj časa absorbirajo, proizvajalci uporabljajo dolgoročnejše pogodbe, dobavne poti pa se lahko spremenijo.
Pomembno je tudi vedenje potrošnikov. Če cena nekega sadja ali zelenjave močno naraste, lahko kupci preprosto posežejo po drugem izdelku, kar omejuje prostor za nadaljnje podražitve.
Zato danes ne moremo sestaviti verodostojnega seznama živil in trditi, koliko dražja bodo jeseni.
Lahko pa precej dobro vidimo, kje se tveganja zbirajo.
Najprej sveži pridelki, pozneje se lahko zgodba razširi
Če se bodo posledice suše res prelile v maloprodajne cene, so med prvimi kandidati sveže sadje in zelenjava, kjer je povezava med trenutno letino in ponudbo najneposrednejša. Pri žitih in izdelkih iz njih je prenos praviloma bolj zapleten, saj so pomembni tudi svetovni trgi, zaloge, uvoz in pogodbe predelovalcev.
Pri krmi pa se lahko učinek pokaže še pozneje. Slabša košnja ali manj koruze lahko najprej zviša stroške živinorejcev, šele nato pa se morebitni pritisk prenese na meso ali mlečne izdelke.
To pomeni, da račun letošnje suše, če bo sploh prišel do potrošnika, ne bo nujno prišel naenkrat.
Lahko prihaja po delih.
Za zdaj imamo pravzaprav dobre novice
Ob vseh opozorilih ne smemo izgubiti izpred oči trenutnega položaja.
Rast cen hrane je avgusta znašala samo 0,3 odstotka. Odkupne cene pri slovenskih pridelovalcih so bile junija medletno nižje za 6,9 odstotka. Uvozne cene hrane se znižujejo, rast cen prehranskih izdelkov pri proizvajalcih pa se je zmanjšala na 0,6 odstotka.
To niso številke gospodarstva, v katerem bi se že začel nov val prehranske draginje.
So celo precej dobra obramba pred morebitnimi prihodnjimi pritiski. Če stroški začnejo naraščati z nizke osnove in v okolju, kjer so se drugi deli prehranske verige pocenili, obstaja več možnosti, da se del novega šoka absorbira, preden doseže potrošnika.
Zato tudi Banka Slovenije ne napoveduje novega vala podražitev hrane.
Opozarja na tveganje.
In razlika med tema dvema trditvama je pomembna.
Pravi odgovor bomo dobili šele jeseni in pozimi
Letošnje poletje je tako ustvarilo nenavaden položaj. Na trgovskih policah je trenutno mirneje kot že dolgo, na poljih pa se je v istem času zgodilo nekaj, kar bi lahko to ravnotežje v prihodnjih mesecih zamajalo.
Veliko bo odvisno od dejanskega obsega letošnje letine, gibanja evropskih in svetovnih cen kmetijskih surovin, možnosti uvoza ter predvsem od cen energije. Če se bodo energenti umirili in bo ponudbe na evropskih trgih dovolj, je povsem mogoče, da potrošniki posledic suše pri številnih izdelkih skoraj ne bomo občutili.
Če se bodo dražji energenti nadaljevali, posledice suše pa bodo večje in geografsko širše, bo pritisk precej močnejši.
Zato danes še ni razloga, da bi zaradi cen hrane zganjali preplah.
Toda obstaja razlog, da jih spremljamo.
Največji paradoks letošnjega poletja je namreč prav ta: v času, ko se je rast cen hrane skoraj ustavila, je na poljih morda že nastajal naslednji cenovni pritisk. Kolikšen bo račun in ali bo sploh prišel do kupcev, bomo izvedeli šele v prihodnjih mesecih.
Spletno uredništvo Naša Primorska
