Slovenski zgodovinar in arhivist Marjan Drnovšek je zapustil neizbrisen pečat na področju raziskovanja zgodovine slovenskega izseljenstva in migracij. Njegova dela so ključno prispevala k razumevanju izseljevanja Slovencev ter ohranjanju njihove dediščine po svetu. Drnovšek je deloval kot raziskovalec na Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) ter je avtor številnih znanstvenih in poljudnih objav.
Rojen 26. novembra 1948 v Ljubljani, je študiral zgodovino in sociologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in leta 1993 doktoriral iz zgodovine. Svojo kariero je začel v Mestnem arhivu Ljubljana, danes znanem kot Zgodovinski arhiv Ljubljana, kjer je deloval do leta 1988. Drnovšek je bil tudi predsednik Arhivskega društva Slovenije in je pomembno prispeval k razvoju arhivske stroke.
Pot Marjana Drnovška skozi arhivistiko in zgodovinopisje
Drnovšek je svojo poklicno pot začel v Mestnem arhivu Ljubljana, kjer je od 1972 do 1988 deloval kot arhivist in vodja arhivske enote. Njegova strast do arhivistike ga je vodila k predsedovanju Arhivskemu društvu Slovenije med letoma 1976 in 1979. Leta 1988 se je pridružil Inštitutu za slovensko izseljenstvo pri ZRC SAZU, kjer je ostal do upokojitve leta 2013. Tam je raziskoval zgodovino migracij in slovenskega izseljenstva v 19. in 20. stoletju, s poudarkom na izseljevanju Slovencev v Združene države Amerike in zahodnoevropske države.
Prispevek k raziskovanju slovenskega izseljenstva
Drnovšek je bil pionir na področju raziskovanja slovenskega izseljenstva. Njegovo delo je vključevalo analizo izseljevanja Slovencev, odnos slovenske javnosti do tega ter osebne izkušnje izseljencev. Sodeloval je pri vzpostavljanju raziskovanja slovenskega izseljenstva na ZRC SAZU in bil med soustanovitelji znanstvene revije Dve domovini: razprave o izseljenstvu/Two Homelands: migration studies. Revija je pod njegovim uredniškim vodstvom igrala pomembno vlogo pri širjenju znanja o slovenskem izseljenstvu.
Obsežen bibliografski opus in njegova dediščina
Marjan Drnovšek je zapustil več kot 500 bibliografskih enot, vključno s sedmimi znanstvenimi monografijami, številnimi razpravami in prispevki v enciklopedijah. Njegova dela, kot so Arhivska zapuščina Petra Grassellija in Usodna privlačnost Amerike, so osvetlila različne vidike slovenskega izseljevanja. Drnovšek je s svojimi raziskavami povezal širše zgodovinske preglede z natančnimi študijami posameznikov, kar mu je omogočilo, da je zgodovino slovenskih migracij približal širšemu občinstvu.
Priznanja in povezovanje zgodovinopisja z arhivistiko
Za svoje izjemno delo je Drnovšek prejel več priznanj, vključno s študentsko Prešernovo nagrado, Župančičevo nagrado in zlatim znakom ZRC SAZU. Njegov prispevek k zgodovinopisju in arhivistiki je bil neprecenljiv, saj je združil obe področji in zgodovino slovenskih migracij približal tudi neakademskim krogom.
Marjan Drnovšek je s svojim delom pomembno prispeval k razumevanju slovenskega izseljevanja, migracijskih izkušenj in ohranjanja dediščine Slovencev po svetu. Njegova zapuščina bo še dolgo vplivala na raziskovalce in širšo javnost.
Spletno uredništvo Naša Ljubljana
