Letos smo v Sloveniji doživeli kombinacijo spomladanske in poletne suše ter visokih temperatur, kar je povzročilo resne posledice za kmetijstvo in širše okolje. Dr. Primož Banovec z Vodno gospodarskega inštituta na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani pojasnjuje, da gre za proces evapotranspiracije, kjer voda iz tal in rastlin prehaja v ozračje.
To vpliva na razpoložljivost vode za različne namene, vključno s kmetijstvom, industrijo in energetiko.
Izčrpane vodne rezerve in kmetovanje pod pritiskom
Čeprav Slovenija običajno ne trpi zaradi pomanjkanja vode, saj ima relativno veliko padavin, nas je ta obilica uspavala. Dr. Banovec opozarja, da se nekatere evropske države pripravljajo na dvoletno sušo, medtem ko se Slovenija sooča s težavami že po enem letu. Kmetijski svetovalci, kot je Jasmina Slatnar iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana, pomagajo kmetom pri določanju najboljšega trenutka za spravilo koruze, ki je preživela težke pogoje. Naslednja sezona bo zelo odvisna od jesenskih razmer, saj preveč padavin ali celo poplave lahko otežijo dosejanje krme in drugih pridelkov.
Povišanje cen hrane
Ekstremne vremenske razmere, skupaj s povišanimi stroški energije in gnojil, bodo že letos dvignili svetovne cene hrane za več kot 11 %, naslednje leto pa še za približno 5 %, navaja Oxford Economics. Najbolj bodo prizadeti žito, sadje, zelenjava in mlečni izdelki. Agrarni ekonomist dr. Luka Juvančič pojasnjuje, da bodo cene v Sloveniji prav tako rasle, čeprav ne takoj, saj se višje cene surovin običajno odrazijo na končnih produktih šele po nekaj mesecih.
Tehnološke rešitve in lokalna proizvodnja
Kmetijski svetovalci priporočajo tehnološke rešitve za prilagoditev kmetovanja na nove razmere. Pomembna je tudi razpršitev prodajnih poti in proizvodnje ter vzpostavitev močnih zadružnih sistemov, ki temeljijo na domačih produktih. Stabilne cene osnovnih surovin in dolgoročne pogodbe so ključne za obvladovanje tveganj. Potrošniki se morajo zavedati pomena izbire lokalnih proizvodov, čeprav je cena morda višja.
Vpliv na energetski sektor
Suša vpliva tudi na energetiko. Neto proizvodnja električne energije v Sloveniji je julija upadla za devet odstotkov, v hidroelektrarnah pa kar za 35 odstotkov. Državni sekretar za energetiko dr. Tomaž Žagar poudarja, da to še ni razlog za hujšo zaskrbljenost, saj je slovenski elektroenergetski sistem dovolj diverzificiran, da se izogne večjim težavam. Sušne razmere ne bodo vplivale na dolgoročne cene električne energije, saj trgovci in proizvajalci to že vkalkulirajo v svoje načrte.
Dež, ki je ponekod že padel, ne more več rešiti letošnje letine. Mladi kmetje so pripravljeni prilagoditi svoje metode, vendar potrebujejo hitrejše birokratske postopke, prilagojene uredbe o rabi tal in poštene cene za svoje pridelke. Voda je ključna, in čeprav je v Sloveniji še ne bo zmanjkalo, je treba z njo preudarno upravljati.
Spletno uredništvo
