Ob blokadi Hormuške ožine, ki je svetovno pozornost usmerila na premike na energetskih trgih, se pojavlja še en, manj očiten, a izjemno resen problem. V Perzijskem in Omanskem zalivu je trenutno ujetih več kot 1500 trgovskih ladij. Ameriški znanstveniki iz Centra za okoljske vede Univerze v Marylandu ter Oceanografskega inštituta Woods Hole (WHOI) opozarjajo na potencialno globalno nevarnost, ki jo predstavljajo te ladje.
Na njihovih trupih se namreč nabirajo invazivni morski organizmi, ki bi lahko ob sprostitvi ladijskega prometa povzročili nenadzorovano širjenje po svetovnih morjih.
Nevarnost širjenja invazivnih vrst
V znanstveni reviji Biological Invasions so strokovnjaki poudarili, da so na tisoče trgovskih plovil, ki so zaradi blokade ostala zasidrana, postala gojišče za raznovrstne morske organizme. Med temi so alge, vitičnjaki, školjke in drugi nevretenčarji, ki že tvorijo kolonije na plovilih. Ko bodo te ladje ponovno začele svoje poti, bodo s seboj prenašale te organizme, kar bi lahko povzročilo razširitev tujerodnih vrst v nove ekosisteme.
“Morske invazivne vrste imajo velike ekološke in gospodarske posledice na obalna območja po svetu,” je opozorila Carolyn Tepolt, morska biologinja z WHOI. “Ko se enkrat na območju ustalijo, jih je izjemno težko, če ne nemogoče, odstraniti.”
Pretekli primeri in trenutna situacija
Podobna situacija se je zgodila v preteklosti, ko so med drugo svetovno vojno novozelandske ladje v Evropo prinesle invazivnega vitičnjaka Austrominius modestus. Ta vrsta se je nato razširila po evropskih vodah vse od Danske do Portugalske. Trenutne razmere, po trditvah znanstvenikov, predstavljajo še večje tveganje, saj število ujetih ladij in trajanje njihovega mirovanja nimata primerjave v zgodovini.
Posebne razmere v Perzijskem zalivu
Perzijski zaliv je znan po težavah s škodljivim cvetenjem alg, kar nakazuje, da so tamkajšnji organizmi že prilagojeni težkim razmeram, kot so visoka slanost, temperature in onesnaženje. Ti organizmi imajo zato večjo možnost preživetja dolgih trgovskih poti in lahko postanejo prenašalci tujerodnih parazitov ter patogenov. Mednarodna pomorska organizacija (IMO) sicer svetuje trgovskim plovilom, da sprejmejo ukrepe za preprečevanje obraščanja organizmov, če ostanejo zasidrana več kot 18 dni, vendar je vprašanje, koliko posadk te ukrepe dejansko izvaja med dolgotrajnim mirovanjem.
Priporočila in pozivi
Znanstveniki pozivajo k takojšnjemu ukrepanju, da bi preprečili morebitno ekološko katastrofo. Pomorski organi morajo zagotoviti, da ladje izvajajo potrebna vzdrževalna dela, tudi če to pomeni premik ladij v pristanišča za redno vzdrževanje. Neupoštevanje teh opozoril bi lahko imelo daljnosežne posledice za globalne morske ekosisteme.
Spletno uredništvo Naša Dolenjska
