Ste med tistimi, ki tudi sredi poletja potožite, da imate mrzle dlani ali stopala? Medtem ko drugi brez težav hodijo bosi, vi iščete nogavice ali odejo. Večina ljudi takšne težave pripiše slabi prekrvavitvi, vendar strokovnjaki opozarjajo, da vzrok ni vedno tako preprost. Hladne okončine so lahko povsem normalen odziv telesa, lahko pa tudi opozarjajo na zdravstvene težave, ki jih ni dobro prezreti.
Telo ves čas uravnava svojo temperaturo. Kadar zazna, da mora ohraniti toploto za delovanje vitalnih organov, zmanjša pretok krvi v dlaneh in stopalih. Zato prav roke in noge pogosto postanejo prve hladne, čeprav je preostali del telesa prijetno topel.
Stres in čustva lahko ohladijo telo
Veliko ljudi ne ve, da lahko na temperaturo rok in nog vpliva tudi psihično stanje. Ob stresu, strahu ali tesnobi telo sprošča adrenalin, zaradi katerega se žile zožijo. Posledično se zmanjša pretok krvi v okončinah, dlani in stopala pa postanejo hladni.
Zato imajo nekateri ljudje mrzle roke pred pomembnim sestankom, izpitom ali javnim nastopom. Ko se telo umiri, se praviloma izboljša tudi prekrvavitev in občutek mraza izgine.
Podobno se lahko zgodi tudi pri kroničnem stresu, ko je telo dlje časa v stanju pripravljenosti. Takrat se hladne okončine lahko pojavljajo skoraj vsakodnevno.
Ženske težavo občutijo pogosteje
Raziskave kažejo, da se s hladnimi rokami in nogami pogosteje srečujejo ženske. Eden od razlogov je vpliv hormonov, drugi pa nekoliko drugačna razporeditev telesne mase in mišične mase v primerjavi z moškimi.
Pri ženskah so žile pogosto občutljivejše na spremembe temperature, zato se hitreje skrčijo. Zaradi tega lahko že nekoliko hladnejši prostor povzroči občutek ledenih prstov, čeprav drugi tega sploh ne občutijo.
Na občutek hladu vplivajo tudi nihanja hormonov med menstrualnim ciklom, nosečnostjo ali menopavzo.
Kdaj so lahko hladne roke in noge znak bolezni?
Če so hladne okončine stalna težava ali jih spremljajo drugi simptomi, je dobro poiskati zdravniški nasvet.
Vzrok je lahko slabokrvnost, pri kateri telo nima dovolj rdečih krvničk za učinkovit prenos kisika. Pogost razlog je tudi zmanjšano delovanje ščitnice, ki upočasni presnovo in povzroči večjo občutljivost na mraz.
Pri nekaterih ljudeh se pojavi tudi Raynaudov pojav. Gre za stanje, pri katerem se žile v prstih ob mrazu ali stresu močno skrčijo. Prsti lahko pobledijo, pomodrijo ali celo postanejo boleči, ko se prekrvavitev ponovno vzpostavi.
Na težave lahko opozarjajo tudi bolezni ožilja, sladkorna bolezen ali določene nevrološke motnje, zato dolgotrajnih sprememb ni priporočljivo prezreti.
Tudi življenjski slog igra pomembno vlogo
Na prekrvavitev vplivajo vsakodnevne navade. Premalo gibanja pomeni slabši krvni obtok, podobno velja za dolgotrajno sedenje. Kadilci imajo zaradi nikotina pogosto bolj zožene žile, kar še poveča občutek hladu.
Pomembna sta tudi zadostna hidracija in uravnotežena prehrana. Pomanjkanje železa, vitamina B12 ali folne kisline lahko prispeva k težavam s prekrvavitvijo in občutkom mrzlih okončin.
Redna telesna dejavnost, že hitra hoja ali nekaj minut raztezanja večkrat na dan, lahko občutno izboljša krvni obtok.
Kako si lahko pomagamo?
Če gre za običajen odziv telesa na mraz, lahko pomagajo preprosti ukrepi. Pomembno je, da ogrejemo celotno telo in ne le rok ali nog. Topel napitek, več gibanja ali nekaj vaj za raztezanje pogosto hitro izboljšajo prekrvavitev.
Koristno je tudi, da se izogibamo dolgotrajnemu sedenju, redno menjamo položaj telesa in poskrbimo za dovolj tekočine. Pri ljudeh, ki imajo težave predvsem zaradi stresa, lahko pomagajo sprostitvene tehnike, kot so globoko dihanje, sprehodi ali meditacija.
Če pa se hladnim rokam in nogam pridružijo bolečine, spremembe barve kože, rane, ki se slabo celijo, ali drugi nenavadni simptomi, je priporočljivo obiskati zdravnika.
Telo nam pogosto pošilja sporočila
Hladne roke in noge niso vedno razlog za skrb, nikakor pa jih ni dobro vedno pripisati zgolj slabi prekrvavitvi. Včasih gre za povsem običajen odziv telesa na mraz ali stres, drugič pa so lahko prvi znak zdravstvenih težav, ki jih je mogoče uspešno zdraviti, če jih odkrijemo pravočasno.
Poslušanje lastnega telesa ostaja ena najboljših navad. Če spremembe trajajo dlje časa ali se stopnjujejo, je prav pregled pri zdravniku tisti, ki lahko razjasni vzrok in prepreči morebitne zaplete.
