Na Koroškem, ob 120. obletnici rojstva, se spominjajo Ljube Prenner, avtorice prvega slovenskega kriminalnega romana, ki je bila znana tudi kot odločna odvetnica z edinstveno osebnostjo in stilom oblačenja. Njeno življenje je bilo zaznamovano z osebno svobodo in nezlomljivim duhom. “Ljuba je bil prvi znan zgodovinski trans lik v Sloveniji,” pravi Linn Julian Koletnik, soavtor nastajajočega filma o Prenner.
Življenje in delo v središču pozornosti
Ljuba Prenner se je rodila 19. junija 1906 na Fari pri Prevaljah v mešanem jezikovnem okolju, kar ji je omogočilo, da je že od malih nog obvladala tako slovenski kot nemški jezik. Družina se je večkrat selila, vendar je leta 1921 našla stalno bivališče v Slovenj Gradcu. To okolje je imelo velik vpliv na njeno literarno delo.
Po uspešno zaključeni maturi leta 1930 je Ljuba končala študij prava in se vrnila v Slovenj Gradec. Leta 1939 se je preselila v Ljubljano, kjer je postala znana kot odločna pravnica. Kmalu je odprla svojo odvetniško pisarno in pridobila doktorat prava. Med drugo svetovno vojno se je pridružila osvobodilnemu gibanju in delala za OF, a ni bila vedno v soglasju z revolucionarnimi težnjami Komunistične partije.
Pionirka slovenskega kriminalnega žanra
Njeno prvo literarno delo, ki je pustilo pečat, je bil kriminalni roman Neznani storilec, izdan leta 1939. Poleg tega je pisala črtice, povesti in komedije. Decembra istega leta je postala članica Društva slovenskih književnikov, a je bila kasneje zaradi domnevnega kršenja kulturnega molka izključena. Ponovno je bila sprejeta tik pred smrtjo leta 1976.
V najtežjih trenutkih, vključno z zaporom in izgubo advokaturne licence, je Prennerjeva ohranila dostojanstvo in smisel za humor. Koroški pokrajinski muzej se ob njenem rojstnem dnevu spominja njene izjemne osebnosti. Zadnja leta svojega življenja je preživela v Vodrižu, kjer je postala tesna prijateljica družine gostilničarke Marije Mrzel Krenker.
Ujetnica svojega časa in identitete
Ljuba Prenner je bila znana po svojem neobičajnem izgledu in je pogosto dejala, da je “ne moški ne ženska”. Njena življenjska zgodba je navdihnila ustvarjalce dokumentarnega filma, ki raziskuje njeno transspolno identiteto. Linn Julian Koletnik, soavtor filma, poudarja, da je bil Prenner pomemben zgodovinski lik, ki ga Slovenija premore.
Koroški pokrajinski muzej vsako leto obeležuje obletnice Ljube Prenner z različnimi dogodki. Letos načrtujejo razstavo, kjer bodo predstavili novo pridobljene predmete, vključno z njeno pisalno mizo in portretom, ki ga je narisal njen prijatelj, slikar Božidar Jakac.
Spletno uredništvo
