Nogomet že desetletja temelji na preprostih pravilih, ki veljajo enako za vse. Ne glede na to, ali gre za finale svetovnega prvenstva ali tekmo nižjeligaškega prvenstva, neposredni rdeči karton praviloma pomeni eno – igralec avtomatično izpusti naslednjo tekmo. Prav zato je odločitev Mednarodne nogometne zveze (FIFA), da ameriškemu reprezentantu Folarinu Balogunu po izključitvi omogoči nastop v osmini finala proti Belgiji, sprožila eno največjih razprav letošnjega svetovnega prvenstva.
Čeprav je Belgija na koncu prepričljivo slavila s 4:1 in odločitev ni vplivala na razplet tekmovanja, številni opozarjajo, da rezultat sploh ni bistven. V ospredju je vprašanje, ali lahko šport ohrani verodostojnost, če se njegova najbolj temeljna pravila začnejo razlagati drugače, kot so veljala doslej.
Rdeči karton je vedno pomenil tudi prepoved nastopa
V nogometu obstaja le malo pravil, ki so tako jasna in splošno sprejeta kot posledice neposrednega rdečega kartona. Igralec, ki je izključen zaradi grobega prekrška ali druge hujše kršitve pravil, ne konča le aktualne tekme, temveč avtomatično izgubi pravico nastopa na naslednjem srečanju.
To pravilo je skozi leta postalo eden od temeljev disciplinskega sistema. Trenerji pri sestavljanju ekip vedno računajo na morebitne kazni, igralci pa se zavedajo, da lahko nepremišljena poteza pomeni veliko težavo za celotno reprezentanco ali klub.
Prav zato je odločitev FIFA presenetila številne nogometne strokovnjake. Če lahko avtomatična prepoved igranja postane predmet drugačne razlage, se mnogi sprašujejo, ali ostajajo pravila za vse enaka.
Vse se je začelo na tekmi proti Bosni in Hercegovini
Ameriški napadalec Folarin Balogun je bil na tekmi proti Bosni in Hercegovini eden ključnih igralcev svoje reprezentance. Dosegel je zadetek, nato pa je v drugem polčasu po posredovanju sistema VAR prejel neposredni rdeči karton.
Sodnik Claus je ocenil, da je bil njegov štart nad branilcem Tarikom Muharemovićem dovolj nevaren za izključitev. Ker gre za neposredni rdeči karton, je bilo splošno pričakovano, da bo Balogun izpustil naslednjo tekmo osmine finala proti Belgiji.
Toda dogajanje je kmalu dobilo povsem nepričakovan preobrat.
Telefonski klic, ki je sprožil burne odzive
Po poročanju več tujih medijev naj bi ameriški predsednik Donald Trump osebno poklical predsednika FIFA Giannija Infantina in ga pozval, naj primer ponovno preučijo.
Kmalu zatem je FIFA sporočila, da se izvršitev Balogunove kazni odloži za eno leto. To je pomenilo, da je ameriški reprezentant lahko nastopil proti Belgiji, čeprav bi moral po dosedanji praksi zaradi izključitve tekmo spremljati s tribun.
Prav ta odločitev je sprožila val kritik. Ne zato, ker bi šlo za enega igralca, temveč zato, ker številni v njej vidijo nevaren precedens. Če lahko politično posredovanje vpliva na disciplinski postopek, se odpira vprašanje, ali športne odločitve še vedno sprejemajo izključno športne institucije.
Pravna razlaga je razdelila strokovnjake
FIFA svojo odločitev utemeljuje z 27. členom disciplinskega pravilnika, ki v določenih primerih omogoča odložitev izvršitve disciplinske sankcije.
Toda pravniki opozarjajo, da isti pravilnik v 66. členu jasno določa, da neposredni rdeči karton pomeni avtomatično prepoved nastopa na naslednji tekmi. Po njihovem mnenju zato ostaja odprto vprašanje, ali je bilo mogoče to določbo sploh uporabiti na način, kot ga je razložila FIFA.
Prav zaradi tega mnogi menijo, da primer ni več le pravno vprašanje, ampak tudi vprašanje zaupanja v enotno uporabo pravil. Če se določila razlagajo različno glede na okoliščine, postane meja med pravnim postopkom in diskrecijsko odločitvijo precej nejasna.
Belgija, UEFA in številni strokovnjaki niso skrivali začudenja
Odločitev ni naletela na odobravanje v evropskem nogometu. Belgijska nogometna zveza je vložila uradno pritožbo, vendar jo je pritožbena komisija FIFA zavrnila.
Po poročanju tujih medijev je bila nad odločitvijo presenečena tudi UEFA, ki naj bi opozorila, da gre za primer brez prave primerjave v sodobnem nogometu.
Oglasili so se tudi številni znani obrazi nogometa. Nekdanji predsednik FIFA Sepp Blatter je poudaril, da mora šport ostati neodvisen od politike. Jürgen Klopp je opozoril, da takšne odločitve zmanjšujejo zaupanje v poštenost tekmovanja, Thomas Tuchel pa je javno zastavil vprašanje, kdo sploh lahko spreminja avtomatične disciplinske kazni in na kakšni pravni podlagi.
Podobno je razmišljal tudi evropski komisar za šport Glenn Micallef, ki je poudaril, da morajo športne odločitve ostati v rokah športnih institucij, ne pa političnih vplivov.
Vprašanje presega primer enega nogometaša
Čeprav je Belgija ZDA na koncu prepričljivo premagala s 4:1, številni opozarjajo, da rezultat ne spremeni bistva razprave.
Norveški selektor Ståle Solbakken je po tekmi dejal, da takšne odločitve dolgoročno škodijo tudi reprezentanci, ki od njih neposredno koristi. Če bi Američani napredovali, bi po njegovem mnenju večina razprav potekala okoli privilegiranega položaja enega igralca, namesto okoli njihove igre.
Podobno menita tudi televizijski komentator Jeff Stelling in nekdanji angleški reprezentant Wayne Rooney, ki sta odločitev označila za nevaren signal vsem prihodnjim tekmovanjem. Po njunem mnenju bi moral biti disciplinski sistem predvidljiv, saj le tako igralci, trenerji in navijači vedo, da pravila veljajo enako za vse.
Primer, ki bi lahko zaznamoval prihodnost nogometa
Ne glede na to, kako bo FIFA svojo odločitev pojasnjevala v prihodnjih tednih, je primer Baloguna odprl razpravo, ki verjetno ne bo potihnila s koncem svetovnega prvenstva.
Če bo mogoče tudi v prihodnje odstopati od avtomatičnih disciplinskih kazni, bodo podobno obravnavo lahko zahtevale tudi druge reprezentance in klubi. To pa odpira vprašanje, ali bodo pravila ostala enotna ali pa bodo postala predmet različnih razlag od primera do primera.
Nogomet je največji šport na svetu zgradil svoj ugled tudi na prepričanju, da pravila veljajo enako za vse udeležence. Prav zato številni ocenjujejo, da zgodba Folarina Baloguna ni več le zgodba o enem rdečem kartonu, temveč o zaupanju v sistem, na katerem temelji celoten šport.
Spletno uredništvo Naša Primorska
