Benetke, ena izmed najbolj obleganih turističnih destinacij v Evropi, načrtujejo uvedbo dinamičnega sistema vstopnin za enodnevne obiskovalce, kar bi lahko pomenilo tudi do 50 evrov na najbolj obremenjene dni.
Ta ukrep, ki ga predlaga župan Simone Venturini, ima za cilj zmanjšati gnečo v zgodovinskem mestnem jedru in delno pokriti stroške vzdrževanja mesta. Predlog mora še potrditi italijanska država, saj zahteva spremembo obstoječe zakonodaje.
Kako bo deloval novi sistem
Ideja temelji na dinamičnih cenah, podobnih tistim v letalskem prometu ali hotelirstvu. Cena za obiskovalce bi naraščala glede na obremenjenost določenega dne. Kot primer je Venturini navedel, da bi obiskovalci, ki se prijavijo po tem, ko je prag 40.000 obiskovalcev že presežen, plačali med 20 in 30 evrov, medtem ko bi najvišja možna cena dosegla 50 evrov. Cilj je zmanjšati gnečo na najbolj obremenjene dni in hkrati delno pokriti stroške vzdrževanja mesta, ki znašajo približno 100 milijonov evrov na leto.
Vpliv na Slovence
Za Slovence je ta novica še posebej pomembna, saj so Benetke ena najbližjih večjih turističnih destinacij za enodnevne izlete. Pristojbina se nanaša na vstop v staro mestno jedro na določene dneve med 8.30 in 16. uro. Na dneve, ki niso označeni kot plačljivi, pa ni treba plačati ničesar in tudi ni treba pridobiti oprostitve. Pristojbina se za zdaj ne uporablja za manjše beneške lagunske otoke, kot so Murano, Burano, Torcello in Lido.
Oprostitve plačila
Niso vsi obiskovalci podvrženi plačilu vstopnine. Otroci, mlajši od 14 let, prebivalci Benetk in Benečije, nekateri študenti, delavci ter osebe z invalidnostjo so med tistimi, ki so oproščeni plačila. Tudi obiskovalci, ki prenočijo v mestu in že plačajo turistično takso, so oproščeni, vendar morajo pridobiti ustrezno potrdilo ali QR-kodo.
Izzivi in kritike
Benetke že dolgo iščejo ravnotežje med turizmom in življenjem v mestu. Kljub več kot 51.500 turističnim posteljam ima zgodovinsko središče manj kot 48.000 prebivalcev. Kritiki trdijo, da vstopnina ne bo rešila temeljnih težav, kot so izseljevanje prebivalcev in rast kratkoročnih turističnih najemov. Aktivisti menijo, da bi morale Benetke strožje urejati nastanitveni trg in vračati življenje v mesto, ne le upravljati turistične tokove.
Finančni učinki in omejitve
Benetke so vstopno pristojbino prvič uvedle leta 2024 in z njo v 29 dneh zbrale 2,4 milijona evrov. Lani so ukrep razširile na 54 dni in zbrale 5,4 milijona evrov. Venturini poudarja, da ta denar pokrije le majhen del stroškov upravljanja turizma, saj enodnevni obiskovalci ustvarjajo odpadke in uporabljajo mestno infrastrukturo. Del opozicije predlaga zgornjo dnevno omejitev števila obiskovalcev, vendar trenutna italijanska zakonodaja tega ne dopušča.
Širši evropski kontekst
Beneška razprava ima širši evropski kontekst. Tudi v Sloveniji se v nekaterih turističnih središčih pojavljajo vprašanja o nosilni zmogljivosti prostora in vplivu turizma na lokalno skupnost. Benetke pogosto služijo kot skrajni primer upravljanja množičnega turizma, zato njihove ukrepe spremljajo tudi druga mesta. Dinamična pristojbina je tako poskus uravnavanja enodnevnih obiskov z ekonomskimi mehanizmi.
Spletno uredništvo
