Električna vozila prinašajo številne prednosti, toda tudi nekaj ključnih izzivov, med katere sodijo javna polnilna infrastruktura, čas polnjenja in doseg vozil. V Sloveniji, kjer Tesla in Petrol igrajo vodilno vlogo na področju elektromobilnosti, razvoj še vedno ne dosega pričakovanj.
Do konca leta 2025 je bilo v državi nameščenih približno 2.550 javno dostopnih polnilnih mest, od tega več kot 2.000 izmeničnih in dobrih 500 hitrih oziroma ultrahitrih. To pomeni, da se vozniki pri javnem polnjenju pogosto soočajo s počasnejšim polnjenjem, saj izmenične polnilnice predstavljajo približno 80 odstotkov celotne javne infrastrukture.
Prevladovanje domačih polnilnic
Večina uporabnikov električnih avtomobilov še vedno polni svoja vozila doma. Strokovnjaki ocenjujejo, da je v Sloveniji med 35.000 in 45.000 zasebnih polnilnic, večinoma domačih stenskih polnilnic (wallboxov) ter polnilnic v podjetjih. Kljub temu je rast javne polnilne infrastrukture vidna. Leta 2020 je bilo v Sloveniji okoli tisoč javnih polnilnic, njihovo število pa se je vsako leto povečevalo za približno 200 do 300. Največji porast je bil zabeležen med letoma 2024 in 2025, ko je bilo postavljenih več kot 400 novih javnih polnilnic. V zadnjih petih letih se je število javnih polnilnih mest povečalo za približno 160 odstotkov, kar pomeni povprečno letno rast okoli 25 odstotkov.
Ambiciozni načrti do leta 2030
Napovedi kažejo, da se bo rast števila polnilnic nadaljevala. Do leta 2030 naj bi Slovenija imela med 5.000 in 7.000 javnih polnilnih mest, pri čemer naj bi se znatno povečal delež ultrahitrih polnilnic z močjo od 150 do 350 kilovatov. Posebna pozornost bo namenjena gostejši mreži polnilnic ob avtocestah. Slovenija je letos napovedala tudi dodatnih 25 milijonov evrov državnih sredstev za širitev javne polnilne infrastrukture.
Petrol ohranja vodilno vlogo
Petrol ostaja največji ponudnik javnega polnjenja v Sloveniji, z 659 javnimi polnilnicami in več kot 1.100 posameznimi priključki. To pomeni, da upravljajo približno četrtino vseh javnih polnilnic v državi. Če vključimo še države jugovzhodne Evrope, kjer Petrol posluje, se njihovo število polnilnih mest poveča na več kot 1.150. Ob koncu leta 2025 so na avtocestnem počivališču Lukovica jug odprli prvi polnilni park za osebna in tovorna električna vozila, ki je bil sofinanciran z evropskimi sredstvi. Letos napovedujejo nadaljnjo širitev omrežja z gradnjo najmanj dvajsetih novih polnilnih parkov ob slovenskih avtocestah. Podjetje ni javno razkrilo višine vseh dosedanjih naložb, vendar se ocenjuje, da so skupna vlaganja dosegla med 40 in 60 milijoni evrov. Najgostejša mreža javnih polnilnic je trenutno v večjih mestih, predvsem v Ljubljani, Mariboru, Celju in Kopru, veliko jih je tudi ob avtocestnih počivališčih, trgovskih centrih, hotelih in poslovnih stavbah.
Nizki delež električnih avtomobilov
Trenutno polnilnice uporabljajo predvsem lastniki približno 20.000 popolnoma električnih osebnih avtomobilov v Sloveniji, kar predstavlja približno 1,6 odstotka vseh osebnih avtomobilov v državi. Če prištejemo še priključne hibride, se delež poveča na približno 2,7 odstotka. Glavni razlogi za nizki delež so staranje slovenskega voznega parka in povprečna starost osebnih avtomobilov, ki presega enajst let, kar pomeni, da je nakup novega vozila za številne gospodinjstva velik finančni zalogaj.
Visoke cene goriva za zdaj brez večjih učinkov
Naftna kriza, ki jo je sprožila vojna med ZDA in Iranom ter zaprtje Hormuške ožine, je znova odprla vprašanje prehoda na električni pogon. Slovenski trgovci z avtomobili pravijo, da večjega povečanja zanimanja za električne avtomobile za zdaj niso zaznali. Kupci pa veliko pogosteje sprašujejo o porabi goriva bencinskih, dizelskih in predvsem hibridnih vozil. Hibridi so zaradi višjih cen goriva največ pridobili, saj se slovenski kupec ob nakupu novega avtomobila pogosto odloči zanje. Po drugi strani opozarjajo, da avtomobilski trg na takšne spremembe reagira z zamikom, zato bodo dejanski učinki visokih cen goriva vidni šele čez nekaj mesecev.
Močnejši odziv v preostali Evropi
V večjem delu Evropske unije je vpliv dražje nafte precej izrazitejši. Poleg višjih cen goriva na rast prodaje električnih vozil vplivajo še širša ponudba cenovno dostopnejših modelov, strožji evropski okoljski standardi in nove državne subvencije. Marca 2026 je bilo v petnajstih evropskih državah registriranih približno 224.000 novih električnih avtomobilov, kar predstavlja 51-odstotno rast v primerjavi z marcem 2025. V prvem četrtletju letošnjega leta je bilo skupaj registriranih približno pol milijona novih električnih avtomobilov, kar pomeni 33,5-odstotno rast glede na enako obdobje lani. Rast se je nadaljevala tudi maja, ko se je število registracij električnih vozil na ključnih evropskih trgih povečalo še za 34 odstotkov. To pomeni, da je bil že vsak četrti na novo prodani avtomobil v Evropi popolnoma električen.
Volkswagen in Tesla na vrhu
Na področju prodaje baterijskih električnih avtomobilov (BEV) v Evropi leta 2026 trenutno vodi Volkswagen, sledita Tesla in BMW, na četrto mesto pa se je povzpel kitajski proizvajalec BYD. V Sloveniji med novimi električnimi avtomobili največji tržni delež še vedno pripada Tesli, sledita Volkswagen in Škoda, pri čemer pomemben del prodaje predstavljajo nakupi službenih oziroma flotnih vozil. Analitiki ocenjujejo, da bi dražje gorivo in hitrejša rast električnih vozil lahko v prihodnjih letih začela opazneje zmanjševati svetovno povpraševanje po nafti.
Spletno uredništvo
